2 Dungkrhoekhaih 24
1 Siangpahrang ah oh nathuem ah Joash loe saning sarihto oh boeh; anih mah Jerusalem to saning quipalito thung uk. Anih ih amno loe Beersheba ih kami Zibiah.
Joáš je bil star sedem let, ko je začel kraljevati in v Jeruzalemu je kraljeval štirideset let. Ime njegove matere je bilo Cibja iz Beeršébe.
2 Jehoiada qaima ah oh nathung, Joash loe Angraeng mikhnukah hmuen kahoih to sak.
Joáš je delal to, kar je bilo pravilno v Gospodovih očeh, vse dni duhovnika Jojadája.
3 Jehoiada loe zu hnetto bok moe, capa hoi canunawk to sak.
Jojadá je zanj vzel dve ženi in zaplodil je sinove in hčere.
4 Saning nazetto maw oh pacoengah, Joash loe Angraeng ih im pathoep hanah poekhaih a tawnh.
Za tem se je pripetilo, da je imel Joáš na srcu, da popravi Gospodovo hišo.
5 Anih mah qaima hoi Levi acaengnawk to nawnto pakhueng moe, na Sithaw ih im pakhraih hanah, Judah vangpuinawk boih ah caeh oh loe, Israel acaengnawk mah saning kruek paek han koi tamut to cong oh, hae hmuen hae vaihiah sah o roep ah, tiah a naa. Toe Levi acaengnawk mah sah o roep ai.
Skupaj je zbral duhovnike in Lévijevce ter jim rekel: »Pojdite ven v Judova mesta in od vsega Izraela zbirajte denar za popravilo hiše svojega Boga iz leta v leto in glejte, da pohitrite zadevo. Vendar Lévijevci niso pohiteli.
6 Siangpahrang mah qaima Jehoiada to kawk moe, Hnukung Kahni im hanah, Angraeng ih tamna Mosi hoi Israel kaminawk mah sak ih baktih toengah, Tipongah tamut cong hanah Levi acaengnawk to Jerusalem vangpui hoi Judah prae boih ah na caehsak ai loe?
Kralj je dal poklicati vodja Jojadája ter mu rekel: »Zakaj nisi od Lévijevcev zahteval, da iz Juda in Jeruzalema prinašajo nabirko, glede na zapoved Mojzesa, Gospodovega služabnika in iz Izraelove skupnosti za šotorsko svetišče pričevanja?
7 Nongpata kasae Athaliah ih capanawk mah Sithaw ih im to muk o moe, im ah tathlangh o ih kaciim hmuennawk to Baal hanah paek o pongah, im to pakhraih han angai boeh, tiah a naa.
Kajti sinovi te zlobne ženske Atalje so razbili Božjo hišo in tudi vse posvečene stvari Gospodove hiše so podelili Báalom.
8 Siangpahrang lokpaekhaih baktih toengah, nihcae mah thingkhong maeto sak o moe, Angraeng ih im khongkha tasa bangah suek o.
Na kraljevo zapoved so naredili zaboj in ga postavili zunaj pri velikih vratih Gospodove hiše.
9 Sithaw ih tamna Mosi mah praezaek ah, Israel kaminawk khaeah hmuenmae to cong o baktih toengah, Angraeng khaeah tamut to sin oh, tiah Judah hoi Jerusalem kaminawk khaeah a thuih pae.
Naredili so razglas po vsem Judu in Jeruzalemu, naj prinašajo Gospodu nabirko, ki jo je Božji služabnik Mojzes naložil Izraelu v divjini.
10 Angraengnawk hoi kaminawk boih anghoe o, phoisa to sin o moe, boeng ai karoek to thingkhong thungah pacaeng o.
Vsi princi in vse ljudstvo se je veselilo, prinašalo in metalo v zaboj, dokler niso končali.
11 Levi acaengnawk mah to phoisa to hmuenmae patunghaih ahmuen ah suek o; phoisa loe paroeai pop pongah, siangpahrang toksah angraeng hoi qaima ih toksah angraengnawk to angzoh o; nihcae mah phoisa to lak o, thingkhong to loe angmah ahmuen ah suek o let. Ni thokkruek to tiah a sak o pongah, phoisa paroeai hak o.
Torej pripetilo se je, da kadar je bil zaboj po roki Lévijevcev prinesen v kraljevo pisarno in ko so videli, da je bilo v njem veliko denarja, sta prišla kraljevi pisar in častnik vélikega duhovnika ter izpraznila zaboj in ga vzela ter ga ponovno odnesla na njegov kraj. Tako so delali dan za dnem in zbrali denarja v obilju.
12 Siangpahrang hoi Jehoiada mah to phoisa to Angraeng im thungah toksah kaminawk khaeah paek hoi moe, Angraeng ih im pathoep hanah, param long sah kop kami, thing aat thaih kaminawk to thlai o; sum hoi sumkamling sui thaih kaminawk doeh Angraeng ih im sak hanah thlai o.
Kralj in Jojadá sta ga dajala tistim, ki so opravljali delo službe Gospodove hiše ter najemala zidarje in tesarje, da obnovijo Gospodovo hišo in tudi tiste, ki so kovali železo in bron, da popravijo Gospodovo hišo.
13 Toksah kaminawk loe katoengah toksak o pongah, Angraeng ih im loe tangsuek nathuem ih baktiah pathoep o moe, cak o sak let.
Tako so delavci delali in delo dovršili in Božjo hišo so postavili v njeno stanje in jo utrdili.
14 Toksak boeng pacoengah loe kamtlai tangka to siangpahrang hoi Jehoiada khaeah paek o let; kamtlai to ih phoisa hoiah Angraeng ih im thungah toksak naah patoh koi sui, sumkanglung, laom sabaenawk, angbawnhaih laom sabaenawk, kathlahnawk, laom sabaenawk to a sak o; Jehoiada hing thung, Angraeng ih im thungah boeng thai ai hmai angbawnhaih to a sak o.
Ko so jo končali, so preostanek denarja prinesli pred kralja in Jojadája, s čimer so bile narejene posode za Gospodovo hišo, torej posode za služenje in da z njimi darujejo ter žlice in posode iz zlata in srebra. In nenehno so darovali žgalne daritve v Gospodovi hiši, vse Jojadájeve dni.
15 Jehoiada loe mitong parai moe, saning cumvai, quithumto phak naah duek.
Toda Jojadá se je postaral in ko je umrl, je bil izpolnjen z dnevi in ko je umrl, je bil star sto trideset let.
16 Anih loe Israel prae thungah Sithaw hoi Angraeng ih im hanah hmuen kahoih to sak pongah, David vangpui thungah, siangpahrang salakah aphum o.
Pokopali so ga med kralji v Davidovem mestu, ker je delal dobro v Izraelu, tako za Boga kot za svojo hišo.
17 Jehoiada duek pacoengah, Judah angraengnawk loe siangpahrang bok hanah angzoh o. To naah siangpahrang mah nihcae ih lok to tahngaih pae.
Torej po smrti Jojadája so prišli Judovi princi in se globoko priklonili kralju. Potem jim je kralj prisluhnil.
18 Nihcae loe ampanawk ih Angraeng Sithaw im to caeh o taak moe, Asherah thing tlim ih krangnawk to bok o; to tiah zaehaih to a sak o pongah, Sithaw palungphuihaih Judah hoi Israel nuiah phak.
Zapustili so hišo Gospoda, Boga svojih očetov in služili ašeram in malikom in zaradi tega njihovega prekrška je prišel bes nad Juda in Jeruzalem.
19 Angraeng angmah khaeah kawk let hanah, nihcae khaeah tahmaanawk to patoeh, tahmaanawk mah thuih pae o, toe tahngai o ai.
Vendar jim je pošiljal preroke, da jih ponovno privedejo h Gospodu in ti so pričevali zoper njih, toda oni jim niso hoteli prisluhnili.
20 To naah Sithaw ih Muithla loe qaima Jehoiada capa Zekariah nuiah phak; anih loe kaminawk hmaa ah angdoet moe, Sithaw mah hae tiah thuih; Khosak hoihaih oh han ai ah, tipongah Angraeng lokpaekhaih to na aek o loe? Angraeng na caeh o taak boeh pongah, Angraeng mah doeh na caeh o taak tih boeh, tiah a naa.
In Božji Duh je prišel nad Zeharjá, sina duhovnika Jojadája, ki je stal nad ljudstvom ter jim rekel: »Tako govori Bog: ›Zakaj prestopate Gospodove zapovedi, da ne morete uspevati? Ker ste zapustili Gospoda, je tudi on zapustil vas.‹«
21 Toe nihcae mah anih to hum hanah pacaeng o lat; siangpahrang lokpaekhaih rang hoiah anih to Angraeng ih im longhmaa ah thlung hoiah vah o mat.
Oni pa so se zarotili zoper njega in ga na kraljevo zapoved kamnali s kamni na dvoru Gospodove hiše.
22 Zekariah ampa Jehoiada mah anih nuiah tawnh ih tahmenhaih to Joash siangpahrang mah panoek pae ai, a capa to hum pae ving. Anih mah duek tom naah, Angraeng mah hnu nasoe loe, na nuiah lokcaek nasoe, tiah a naa.
Tako se kralj Joáš ni spomnil prijaznosti, ki mu jo je storil njegov oče Jojadá, temveč je usmrtil njegovega sina. In ko je ta umiral, je rekel: » Gospod glej na to in to zahtevaj.«
23 Saning boenghaih bangah loe, Joash tuk hanah Syria misatuh kaminawk Judah hoiah Jerusalem ah angzoh o moe, zaehoikung kacoehtanawk to hum o boih; a lak o ih hmuennawk to angmacae ih Damasaka siangpahrang khaeah pat o boih.
Pripetilo se je ob koncu leta, da je zoper njega prišla sirska vojska. Prišli so do Juda in Jeruzalema in izmed ljudstva uničili vse prince ljudstva in ves njihov plen poslali h kralju v Damask.
24 Syria misatuh kaminawk loe kami zetta ni angzoh o; Judahnawk loe ampanawk ih Angraeg Sithaw to pahnawt o ving pongah, Angraeng mah pop parai misatuh kaminawk to nihcae ban ah paek; to pongah Syria kaminawk mah Joash to danpaek o.
Kajti vojska Sircev je prišla z majhno skupino mož in Gospod je v njihovo roko izročil zelo veliko množico, ker so zapustili Gospoda, Boga svojih očetov. Tako so izvršili sodbo nad Joášem.
25 Misanawk anih khae hoi amlaem pacoengah, Joash loe paroeai patangkhang; qaima Jehoiada capa to a hum pongah, angmah ih tamnanawk mah anih to hum hanah pacaeng o; anih loe angmah ih iihkhun nuiah hum o moe, duek; anih loe David vangpui thungah aphum o; toe siangpahrangnawk ih taprong ah aphum o ai.
Ko so odšli od njega (kajti zapustili so ga v velikih boleznih), so se njegovi lastni služabniki zarotili zoper njega zaradi krvi sinov duhovnika Jojadája in ga usmrtili na njegovi postelji in je umrl. Pokopali so ga v Davidovem mestu, toda niso ga pokopali v mavzolejih kraljev.
26 Anih hum kami hnik loe, Amon acaeng Shimeath capa Zabad hoi Moab acaeng Shimrith capa Jehozabad.
To sta tista [dva], ki sta se zarotila zoper njega: Zabád, sin Amónke Šimáte in Jozabád, sin Moábke Šimrite.
27 Anih capanawk ih kawng, hmuen kazit phawhhaih kawng, Sithaw ih im pathoephaih kawngnawk loe siangpahrang toksakhaih ruici cabu thungah tarik o. Anih zuengah a capa Amaziah mah prae to uk.
Torej glede njegovih sinov in veličine bremen, položenih nadenj in obnove Božje hiše, glej, ta so zapisana v zgodbi knjige kraljev. In namesto njega je zakraljeval njegov sin Amacjá.
