2 Dungkrhoekhaih 20
1 Hae pacoengah, Moab kaminawk hoi Amon kaminawk loe thoemto Syria kaminawk hoi angbomh o moe, Jehosaphat tuk hanah angzoh o.
Po tem se je tudi pripetilo, da so Moábovi otroci, Amónovi otroci in z njimi drugi, poleg Amóncev, prišli zoper Józafata, da se vojskujejo.
2 Thoemto kaminawk Jehosaphat khaeah angzoh o moe, anih khaeah, Tuipui yaeh ih Syria prae thung hoiah nang tuk hanah paroeai misatuh kaminawk angzoh o; khenah, nihcae loe En-Gedi, tiah kawk ih Hazazon-tamar vangpui ah phak o boeh, tiah a naa o.
Potem so prišli nekateri, ki so Józafatu rekli: »Velika množica prihaja zoper tebe, iz druge strani morja, na to stran Sirije. Glej, oni so v Hacecón Tamáru, ki je En Gedi.
3 Jehosaphat loe zit moe, Angraeng khaeah lokdueng hanah poek; Judah prae boih ah buhzah hanah lok a paek.
Józafat se je zbal in se pripravil, da išče Gospoda in je po vsem Judu razglasil post.
4 Judah kaminawk loe Angraeng khaeah abomhaih hnik hanah nawnto amkhueng o; Angraeng pakrong hanah, Judah prae vangpui kruek ih kaminawk to angzoh o.
Juda se je zbral skupaj, da prosi pomoč od Gospoda. Celo iz vseh Judovih mest so prišli, da iščejo Gospoda.
5 Jehosaphat loe Angraeng im longhma kangtha, Judah hoi Jerusalem ih kaminawk salakah angdoet moe,
Józafat je stal v skupnosti Judovcev in Jeruzalemcev, v Gospodovi hiši, pred novim dvorom
6 aw kaicae ampanawk ih Angraeng Sithaw, nang loe van ah kaom Sithaw na ai maw? Nang loe van praenawk boih ukkung ah na ai maw na oh; mi mah doeh pazawk thaih han ai ah, thacakhaih hoi lensawkhaih loe na ban ah na ai maw oh?
in rekel: »Oh Gospod, Bog naših očetov, ali nisi ti Bog v nebesih? In ali ne vladaš nad vsemi kraljestvi poganov? In ali ni v tvoji roki oblast in moč, tako da se ti nihče ne more zoperstaviti?
7 Nang loe kaicae ih Sithaw ah na oh, nangmah ih kami Israelnawk hmaa ah, hae prae kaminawk hae na haek moe, nam pui Abraham ih caanawk khaeah dungzan khoek to na paek boeh na ai maw?
Mar nisi ti naš Bog, ki si napodil prebivalce te dežele pred svojim ljudstvom Izraelom in jo daješ potomcem svojega prijatelja Abrahama na veke?
8 Nihcae loe hae prae thungah oh o moe, Nang ih ahmin hanah hmuenciim to sak o pacoengah,
In oni prebivajo v njej in so ti v njej zgradili svetišče za tvoje ime, rekoč:
9 kaicae nuiah sumsen maw, lokcaekhaih maw, to tih ai boeh loe kasae nathaih hoi khokhaahaih phak naah, to tih ai boeh loe patangkhanghaih ka tongh o naah, nang ih ahmin loe hae im thungah oh pongah, hae im thungah na hmaa ah kang doet o moe, nang kang kawk o naah, nang mah pathim ueloe, nang bomh tih.
›Če zlo prihaja nad nas kakor meč, sodba ali kužna bolezen ali lakota, mi stojimo pred to hišo in v tvoji prisotnosti (kajti tvoje ime je v tej hiši) in kličemo k tebi v svoji stiski, potem boš slišal in pomagal.
10 Toe vaihiah khenah, Israel caanawk Izip prae thung hoi tacawt o naah, nihcae to na naehsak ai; nihcae to tuh ai ah, amlaem o taak; Amon, Moab hoi Seir mae ah kaom kaminawk loe,
In sedaj glej, Amónovi in Moábovi otroci in gorovje Seír, za katere nisi hotel, da jih Izraelci napadejo, ko so prišli iz egiptovske dežele, temveč so se obrnili od njih in jih niso uničili,
11 kaicae han qawk ah nang paek ih prae thung hoiah kaicae hae ang haek o moe, lu pathok hanah angzoh o boeh.
glej pravim, kako so nas nagradili, da pridejo, da nas vržejo ven iz tvoje posesti, ki si nam jo ti dal, da jo podedujemo.
12 Aw kaicae ih Sithaw, nihcae to lok na caek mak ai maw? Kaicae tuk han angzo paroeai pop misatuh kaminawk tuk thaihaih tha ka tawn o ai; timaw ka sak o han, ka panoek o ai boeh; kaicae loe nang khue ni kang khet o, tiah lawk a thuih.
Oh naš Bog, mar jih ne boš sodil? Kajti nobene moči nimamo zoper to veliko skupino, ki prihaja zoper nas niti ne vemo, kaj storiti, temveč so naše oči na tebi.«
13 Judah kaminawk loe caa nawktanawk, a zunawk hoi a caanawk boih hoiah Angraeng hmaa ah angdoet o.
Ves Juda je stal pred Gospodom s svojimi malčki, svojimi ženami in svojimi otroki.
14 To pacoengah minawk salakah kaom Jahaziel nuiah Angraeng ih Muithla to angzoh; anih loe Zekariah ih capa, anih loe Benaiah ih capa, anih loe Jeiel ih capa, anih loe Mattaniah capa, anih loe Levi acaeng, Asaph ih capa ah oh.
Potem je nad Jahaziéla, sina Zeharjája, sina Benajája, sina Jeiéla, sina Matanjája, Lévijevca izmed Asáfovih sinov, prišel Duh od Gospoda v sredo skupnosti
15 Anih mah, Siangpahrang Jehosaphat, Judah kaminawk hoi Jerusalem vangpui ah kaom kaminawk boih, tahngai oh; nangcae khaeah Angraeng mah hae tiah lokthuih; hae ih kapop parai misatuh kaminawk hae zii o hmah loe, thasae o sak hmah; misatukhaih loe nangcae ih tok na ai, Angraeng ih tok ni.
in rekel je: »Prisluhnite, ves Juda in prebivalci Jeruzalema in ti, kralj Józafat: ›Tako vam govori Gospod: ›Ne bojte se niti ne bodite zaprepadeni zaradi te velike množice, kajti bitka ni vaša, temveč Božja.
16 Khawnbangah nihcae tuk hanah caeh oh; khenah, nihcae loe Ziz vangpui caehhaih tahawt kathuk hoiah angzoh o tahang; nihcae to Jeruel praezaek pha ai naah kaom, tahawt boenghaih ahmuen ah na hnu o tih.
Jutri pojdite dol zoper njih. Glejte, prišli bodo pri pečini Cic in našli jih boste na koncu potoka, pred jeruélsko divjino.
17 Aw Judah hoi Jerusalem kaminawk, hae misa hae na tuk o han angai ai; nang doethaih ahmuen ah kacakah angdoe oh loe, Angraeng pahlonghaih to khen oh; zii o hmah loe, thasae o sak hmah; nihcae tongh hanah khawnbangah caeh oh; Angraeng loe nangcae hoi nawnto om tih, tiah a naa.
V tej bitki se vam ne bo treba bojevati. Razpostavite se, stojte mirno in glejte rešitev duš Gospoda z vami, oh Juda in Jeruzalem. Ne bojte se niti ne bodite zaprepadeni. Jutri pojdite ven zoper njih, kajti Gospod bo z vami.‹«
18 Jehosaphat loe long ah akuep; Judah hoi Jerusalem ih kaminawk boih, Angraeng hmaa ah akuep o moe, Angraeng to bok o.
Józafat je sklonil svojo glavo s svojim obrazom do tal in ves Juda in prebivalci Jeruzalema so padli pred Gospodom in oboževali Gospoda.
19 Levi acaeng Kohat kaminawk hoi Korhit kaminawk loe angdoet o moe, Israel Angraeng Sithaw to tha hoi saphaw o.
Lévijevci izmed otrok Kehátovcev in izmed Kórahovcev so vstali, da hvalijo Gospoda, Izraelovega Boga, s silno močnim glasom.
20 Khawnbang khawnthaw ah angthawk o moe, Tekoa praezaek ah caeh o; a caeh o li naah Jehosaphat mah angdoet moe, Judah hoi Jerusalem kaminawk, ka lok hae tahngai oh! Na Angraeng Sithaw to tang oh; to tiah nahaeloe kacakah na om o tih; anih ih tahmaanawk nuiah tanghaih tawn oh, to tiah nahaeloe na pazawk o tih, tiah a naa.
Zgodaj zjutraj so vstali ter odšli naprej v divjino Tekóe in ko so šli naprej se je Józafat ustavil in rekel: »Poslušajte me, oh Juda in vi, prebivalci Jeruzalema. Verjemite v Gospoda, svojega Boga, tako boste utrjeni; verjemite prerokom, tako boste uspeli.«
21 Kaminawk khaeah lokdueng pacoeng, Angraeng amlunghaih loe dungzan khoek to kacak amlunghaih ah oh pongah, Angraeng saphawhaih om nasoe, tiah thuih hanah, misatuh kaminawk hmaa ah caeh o; kranghoih Angraeng ciimcaihaih to saphaw o hanah, laasah kaminawk to Angraeng hanah a suek.
Ko se je posvetoval z ljudstvom, je določil pevce za Gospoda in ki naj bi hvalili lepoto svetosti, medtem ko bodo šli ven pred vojsko in govorili: »Hvalite Gospoda, kajti njegovo usmiljenje vztraja na veke.«
22 Nihcae mah saphawhaih laasak amtong o naah, Judah prae tuk hanah angzo, Amon kaminawk, Moab kaminawk hoi Sier mae nui ah kaom kaminawk to Angraeng mah a ngangsak moe, nihcae to tuk pazawk o boih.
Ko so začeli peti in hvaliti, je Gospod pripravil zasede zoper otroke Amóna, Moába in gorovje Seír, ki so prišli zoper Juda; in bili so udarjeni.
23 Amon hoi Moab kaminawk loe Seir mae nui ih kaminawk to hum moe, tamit boih hanah angthawk o; Seir mae nui ah kaom kaminawk to hum o moe, tamit o boih pacoengah, angmacae hoi angmacae to anghum o.
Kajti otroci Amóna in Moába so se dvignili zoper prebivalce gorovja Seír, da jih popolnoma pobijejo in uničijo. In ko so prebivalcem Seíra storili konec, je vsakdo pomagal uničiti drugega.
24 Judah kaminawk loe praezaek ih misatoephaih imsang to phak o moe, pop parai misatuh kaminawk to khet o naah, to ih kaminawk loe mi doeh loih o ai; long ah angsong kami qok cing ni a hnuk o.
Ko je Juda prišel proti stražnemu stolpu v divjini, so pogledali k množici in glej, bili so trupla, padla na zemljo in nihče ni pobegnil.
25 To pongah Jehosaphat hoi angmah ih kaminawk loe, misanawk ih hmuenmae to lak hanah caeh o; kadueh kaminawk khae ih paroeai kapop hmuenmaenawk hoi atho kana thlungnawk to lak pae o; to ih hmuenmaenawk loe phaw thai ai khoek to pop; hmuenmae pop hmoek pongah ni thumto thung a lak o.
Ko je Józafat in njegovo ljudstvo prišlo, da od njih poberejo plen, so med njimi našli v obilju tako bogastev s trupli, kakor dragocene dragulje, ki so jih pobrali zase, več kakor so lahko nesli in tam so bili tri dni pri pobiranju plena, toliko ga je bilo.
26 Ni palito naah loe Berakah azawn ah amkhueng o moe, Angraeng to tahamhoihaih paek o; to pongah to ahmuen to vaihni ni khoek to Berakah azawn, tiah kawk o.
Na četrti dan so se zbrali skupaj v dolini Berahá, kajti tam so blagoslovili Gospoda. Zato je bilo ime tega kraja imenovano dolina Berahá do današnjega dne.
27 Angraeng mah nihcae ih misa nuiah anghoehaih paek pongah, Jehosaphat mah Judah hoi Jerusalem ih kaminawk to hoih boih moe, anghoehaih hoiah Jerusalem ah amlaem o.
Potem so se vrnili, vsak človek iz Juda in Jeruzalema in Józafat na njihovem čelu, da gredo ponovno z radostjo v Jeruzalem, kajti Gospod jim je storil, da se veselijo nad svojimi sovražniki.
28 Jerusalem ah katoeng congca, aqui kapop katoeng hoi mongkah uenghaih hoiah Angraeng im thungah caeh o.
V Jeruzalem so prišli s plunkami, harfami in trobentami h Gospodovi hiši.
29 Angraeng mah Israel caanawk ih misa to tuk pae ti, tiah ataeng ih prae kaminawk mah thaih o naah, nihcae boih nuiah Sithaw zithaih to oh.
Božji strah je bil na vseh kraljestvih tistih dežel, ko so slišali, da se je Gospod boril zoper Izraelove sovražnike.
30 Angmah ih Sithaw mah ataeng boih ah monghaih to paek pongah, Jehosaphat ih prae loe khosak nawmhaih hoiah koi.
Tako je bilo Józafatovo kraljestvo mirno, kajti njegov Bog mu je naokoli dal počitek.
31 To tiah Jehosaphat loe Judah siangpahrang ah oh; Judah siangpahrang ah oh naah saning quithum, pangato oh moe, Jerusalem to saning pumphae pangato thung uk; amno ih ahmin loe Shilhi canu Azubah.
Józafat je kraljeval nad Judom. Petintrideset let je bil star, ko je začel kraljevati in v Jeruzalemu je kraljeval petindvajset let. Ime njegove matere je bilo Azúba, Šilhíjeva hči.
32 Anih loe ampa Asa caehhaih loklam ah caeh, loklam amkhraeng taak ai; Angraeng mikhnukah katoeng hmuen to sak.
Hodil je po poti svojega očeta Asája in se ni oddvojil od nje in delal je to, kar je bilo pravilno v Gospodovih očeh.
33 Toe hmuensangnawk to va boih ai; kaminawk loe angmacae ampanawk ih Sithaw nuiah palungthin suem o ai toengtoeng vop.
Vendar visoki kraji niso bili odstranjeni, kajti do takrat ljudstvo svojih src še ni pripravilo k Bogu njihovih očetov.
34 Siangpahrang Jehosaphat mah amtonghaih hoi boeng khoek to sak ih hmuennawk loe, Hanani capa Jehu ih cabu pongah tarik o; to hmuennawk loe Israel siangpahrangnawk ih cabu pongah tarik o.
Torej preostala izmed Józafatovih dejanj, prva in zadnja, glej, ta so zapisana v knjigi Hananijevega sina Jehúja, ki je omenjen v knjigi Izraelovih kraljev.
35 Hnukkhuem ah Judah siangpahrang Jehosaphat loe, kasae hmuen sak koeh Israel siangpahrang Ahaziah hoiah angkom.
Potem je Judov kralj Józafat sebe pridružil Izraelovemu kralju Ahazjáju, ki je počel zelo zlobno.
36 Anih loe Tarshish vangpui ah kacaeh palongpui to sak hanah Israel siangpahrang hoiah angkom; nihnik loe Ezion-Gezer ah palongpui to a sak hoi.
Pridružil se mu je, da izdelata ladje, da bi plule v Taršíš in ladje so izdelali v Ecjón Geberju.
37 Mareshah ih kami Dodavah capa Eliezer mah, Jehosaphat koeh aihaih lok to thuih; Ahaziah hoiah nang kom pongah, Angraeng mah na sak ih hmuen to phrae tih, tiah a naa. Palongpuinawk loe amro moe, Tarshish vangpui ah doeh caeh hoi thai ai.
Potem je Dodavájev sin Eliézer iz Maréše prerokoval zoper Józafata, rekoč: »Ker si se pridružil Ahazjáju, je Gospod zlomil tvoja dela.« In ladje so bile razbite, da niso mogle pluti v Taršíš.
