1 Samuel 30
1 David hoi angmah ih kaminawk loe Ziklek vangpui to ni thumto hoiah phak o, to naah Amalek kaminawk mah aloih bang hoiah Ziklek to tuk o; Ziklek to tuk o moe, hmai hoiah qoeng o.
Pripetilo se je, ko so David in njegovi možje na tretji dan prišli v Ciklág, da so Amalečani napadli jug in Ciklág in udarili Ciklág ter ga požgali z ognjem
2 Nihcae mah to ah kaom mitong hoi nawktanawk to maeto doeh hum o ai; toe nongpatanawk to naeh o moe, misong ah hoih o.
in ženske, ki so bile v njem, so zajeli [kot] ujetnice. Nobene niso usmrtili niti velike niti male, temveč so jih odvedli proč in odšli na svojo pot.
3 David hoi anih ih kaminawk Ziklek vangpui to phak o naah, khenah, vangpui loe hmai hoiah qoeng o moe, nihcae ih zu, a caanawk hoi canunawk to naeh pae o ving boeh.
Tako so David in njegovi možje prišli k mestu in glej, to je bilo požgano z ognjem. Njihove žene, njihovi sinovi in njihove hčere pa so bili zajeti [kot] ujetniki.
4 To pongah David hoi anih ih kaminawk loe thazok o moe, qah thai ai khoek to tha hoiah qah o.
Potem so David in ljudstvo, ki je bilo z njim, povzdignili svoje glasove in jokali, dokler niso imeli več moči za jokanje.
5 David ih zu hnik, Jezreel vangpui ih Ahinoam hoi Karmel vangpui ih Nabal zu Abigail doeh naeh pae o ving.
In dve Davidovi ženi sta bili zajeti [kot] ujetnici, Jezreélka Ahinóam in Abigájila, žena Karmelčana Nabála.
6 David loe paroeai poek angpho; kaminawk loe angmacae ih canu hoi capanawk nuiah palungset o pongah, David to thlung hoiah vah han thuih o; toe David loe Angraeng oephaih hoiah oh.
David je bil silno zaskrbljen, kajti ljudstvo je govorilo o njegovem kamnanju, ker so bile duše vseh ljudi užaloščene, vsak mož zaradi svojih sinov in zaradi svojih hčera, toda David se je ohrabril v Gospodu, svojem Bogu.
7 To naah David mah Ahimalek capa qaima Abiathar khaeah, Kahni to na sin ah, tiah a naa. To naah Abiathar mah kahni to David hanah a sin pae.
David je duhovniku Abjatárju rekel: »Ahimélehov sin, prosim te, prinesi mi sèm efód.« In Abjatár je tja, k Davidu, prinesel efód.
8 David mah Angraeng khaeah, Hae misatuh kaminawk hae ka patom han maw? Ka kae tih maw? tiah a dueng. Anih mah, Patom ah, na kae ueloe, nihcae to na pahlong boih let tih, tiah pathim pae.
David je poizvedel pri Gospodu, rekoč: »Ali naj sledim za tem krdelom? Ali jih bom dohitel?« Odgovoril mu je: »Zasleduj, kajti zagotovo jih boš dohitel in čisto gotovo vse povrnil.«
9 To pongah David loe angmah ih kami cumvai tarukto hoiah caeh, Besor vacong to a phak o; thoemto kaminawk loe to ahmuen ah oh o.
Tako je David odšel, on in šeststo mož, ki so bili z njim in prišli so k potoku Besór, kjer so ostali tisti, ki so ostali zadaj.
10 Kami cumvai hnettonawk loe angpho o parai boeh pongah, Besor vacong doeh pha o thai ai, hnukah oh o sut; toe David hoi a taengah kaom kami cumvai palitonawk mah nihcae to patom o poe.
Toda David je zasledoval, on in štiristo mož, kajti dvesto jih je ostalo zadaj, ki so bili tako slabotni, da niso mogli prečkati potoka Besór.
11 Nihcae mah lawk ah kaom Izip kami maeto hnuk o, anih to David khaeah caeh o haih; nihcae mah to kami hanah takaw to paek o, anih mah takaw to caak; naek hanah tui doeh a paek o;
Na polju so našli Egipčana, ga privedli k Davidu, mu dali kruha in je jedel in primorali so ga piti vodo.
12 thaiduet thaih hoiah sak ih takaw phaek, misur thaih kazaek hoiah sak ih takaw hnetto a paek o, anih mah takaw caak pacoengah, tha oh let. Anih loe ni thumto pacoeng qum thumto thung buhcaa ai moe, tui doeh nae ai ah oh.
Dali so mu košček figove kepe in dva grozda rozin. Ko je pojedel, je njegov duh ponovno prišel k njemu, kajti tri dni in tri noči ni jedel nobenega kruha niti ni pil nobene vode.
13 David mah anih khaeah, Nang loe naa ih kami maw? Naa hoiah maw nang zoh? tiah a naa. Anih mah, Kai loe Izip kami, Amalek kami maeto ih tamna ah ka oh; hnukbang ni thumto thung ngan ka nat, to naah ka angraeng mah ang cawnh taak ving.
David mu je rekel: »Komu pripadaš? In od kod si?« Rekel je: »Jaz sem mladenič iz Egipta, služabnik Amálečana in moj gospodar me je pustil, ker sem se pred tremi dnevi počutil bolnega.
14 Kereth kaminawk ohhaih ahmuen aloih bang, Judah prae hoi Kaleb prae aloih bang to ka tuk o pacoengah, Ziklek vangpui to hmai hoiah ka thlaek o, tiah a naa.
Naredili smo invazijo nad jug Keretéjcev in nad območja, ki pripadajo Judu in nad jug Kaléba in Ciklág smo požgali z ognjem.«
15 David mah anih khaeah, To kaminawk ataihaih ahmuen ah loklam nang patuek thai tih maw? tiah a dueng. Anih mah, Nang hae kang hum mak ai, ka angraeng ban ah doeh kang paek mak ai, tiah Sithaw hmaa ah lok na kam nahaeloe, nihcae ohhaih ahmuen ah kang caeh haih han, tiah a naa.
David mu je rekel: »Ali me lahko privedeš dol k tej skupini?« Rekel je: »Prisezi mi pri Bogu, da me ne boš niti ubil niti me ne boš izročil rokam mojega gospodarja in jaz te bom odvedel dol k tej skupini.«
16 Anih mah David to caeh haih tathuk, khenah, to kaminawk loe Philistin hoi Judah prae thung ih hmuennawk to a lak o, to pongah taw boih ah ampraek o; a naek o, a caak o moe, hnawhaih hoiah khosak o.
Ko ga je privedel dol, glej, bili so razširjeni nad vso zemljo, jedli, pili in plesali zaradi velikega plena, ki so ga vzeli iz filistejske dežele in iz Judove dežele.
17 David mah nihcae to khawnbang khoving hmuep nathuem hoi kamtong duembang khoek to tuk pongah, kaengkuu hrang cumvai palito hoi kacawn thendoengnawk ai ah loe, kami maeto doeh loih o ai.
David jih je udarjal od večerne polteme do naslednjega dne in niti mož izmed njih ni pobegnil razen štiristo mladeničev, ki so jahali na kamelah in pobegnili.
18 Amalek kaminawk mah lak o ih hmuennawk boih to David mah lak let; a zu hnik doeh pahlong let.
David je povrnil vse, kar so Amalečani odvedli proč in David je rešil svoji dve ženi.
19 Nihcae ih hmuen tidoeh anghmaa ai, nawktanawk, mitongnawk, canunawk, capanawk, nihcae mah lak o ih hmuennawk boih David mah lak pae boih let.
Ničesar jim ni manjkalo, niti malega, niti velikega, niti sinov, niti hčera, niti plena, niti nobene stvari, ki so jim jih vzeli. Vse je David povrnil.
20 Maitawnawk hoi tuunawk doeh lak o let, David ih hmuen ni, tiah thuih o pacoengah, to maitawnawk to anih ih kaminawk mah hmaabang ah huih o.
David je vzel vse trope in črede, ki so jih gnali pred tisto drugo živino in rekli so: »To je Davidov plen.«
21 David loe angpho qawt boeh pongah hnukah bang thai ai, Besor vacong ah caeh o taak ih kami cumvai hnettonawk khaeah a caeh let. To kaminawk loe David hoi nawnto caeh kaminawk dawt hanah caeh o; David mah kaminawk khae phak naah, nihcae to bansin.
David je prišel k dvestotim možem, ki so bili tako slabotni, da niso mogli slediti Davidu, ki so jih primorali, da ostanejo pri potoku Besórju in odšli so naprej, da srečajo Davida in da srečajo ljudstvo, ki je bilo z njim in ko se je David približal ljudstvu, jih je pozdravil.
22 Toe David hoi nawnto caeh kahoih ai kaminawk hoi kasae kaminawk mah, Hae kaminawk loe aicae hoi nawnto caeh o ai pongah, lak ih hmuennawk paek hmah si, kami boih mah angmacae ih zu hoi a caanawk to la o nasoe loe, caeh o lai nasoe, tiah thuih o.
Potem so odgovorili vsi zlobneži in Beliálovi možje izmed tistih, ki so odšli z Davidom in rekli: »Ker niso odšli z nami, jim ne bomo dali od plena, ki smo ga povrnili, razen vsakemu možu svojo ženo in svoje otroke, da jih bodo lahko odvedli proč in odšli.«
23 David mah nihcae khaeah, Nawkamyanawk, to tiah na ai ni; aicae bomkung, aicae katuh paroeai pop kaminawk aicae ban ah paekkung, Angraeng mah paek ih hmuenmaenawk loe to tiah sak han om ai.
Potem je David rekel: »Ne boste tako storili, moji bratje, s tem, kar nam je Gospod dal, ki nas je zaščitil in v naše roke izročil skupino, ki je prišla zoper nas.
24 Hae tiah na thuih o ih lok hae mi mah maw tahngai tih? Misatuh kaminawk mah hak o ih hmuen zetto hmuenmae toep kaminawk mah doeh hak o toeng han oh; kaminawk boih kangvan ah amzet han oh, tiah a naa.
Kajti kdo vam bo prisluhnil v tej zadevi? Temveč kakor je njegov del tistemu, ki gre dol v bitko, tako bo njegov del tistemu, ki ostane pri stvareh. Enako si bosta razdelila.«
25 To na ni hoi kamtong vaihni ni khoek to, Israel kaminawk thungah to baktih daan to David mah sak pae.
In tako je bilo od tega dne naprej, da je to naredil [za] zakon in odredbo za Izraela do tega dne.
26 David Ziklek vangpui phak naah, a lak ih hmuennawk to Judah kacoehtanawk hoi angmah ih ampuinawk khaeah pat pae; Angraeng ih misanawk khae hoi ka lak ih hmuen hae tangqum ah kang pat, tiah a naa.
Ko je David prišel v Ciklág, je od plena poslal Judovim starešinam, torej svojim prijateljem, rekoč: »Glejte darilo za vas od plena Gospodovih sovražnikov;
27 To ih hmuennawk to Bethel vangpui, Ramoth vangpui aloih bang hoi Jattir vangpui aloih bang,
tistim, ki so bili v Betelu in tistim, ki so bili v južnem Ramátu in tistim, ki so bili v Jatírju
28 Aroer vangpui, Sipmoth vangpui, Eshtemoa vangpui,
in tistim, ki so bili v Aroêrju in tistim, ki so bili v Sifmótu in tistim, ki so bili v Eštemói
29 Rakal vangpui ah kaom kaminawk, Jerameeli vangpui hoi Ken kaminawk ohhaih vangpuinawk,
in tistim, ki so bili v Rahálu in tistim, ki so bili v mestih Jerahmeélovcev in tistim, ki so bili v mestih Kenéjcev
30 Horma vangpui, Kor-Ashan vangpui, Athak vangpui hoi
in tistim, ki so bili v Hormi in tistim, ki so bili v Bor Ašánu in tistim, ki so bili v Atáhu
31 Hebron vangpui ih kaminawk, David hoi anih ih kaminawk ohhaih vangpui ah kaom kaminawk boih khaeah a pat pae.
in tistim, ki so bili v Hebrónu in k vsem krajem, kjer so se bili sam David in njegovi možje vajeni preganjati.«
