1 Siangpahrang 15
1 Nebat capa Jeroboam siangpahrang ah ohhaih saning hatlaitazetto naah, Abijam loe siangpahrang ah oh.
Torej v osemnajstem letu kralja Jerobeáma, Nebátovega sina, je nad Judom zakraljeval Abíjam.
2 Anih loe Jerusalem ah saning thumto thung siangpahrang ah oh; anih ih amno loe Abishalom canu Maakah.
Tri leta je kraljeval v Jeruzalemu. Ime njegove matere je bilo Maáha, Abišalómova hči.
3 Anih doeh ampa mah Angraeng hmaa ah sak ih zaehaih baktih toengah sak toeng; anih ih palungthin loe, ampa David baktiah angmacae Angraeng Sithaw hmaa ah akoep thai ai.
Hodil je v vseh grehih svojega očeta, ki jih je ta storil pred njim in njegovo srce ni bilo popolno z Gospodom, njegovim Bogom, kakor je bilo srce njegovega očeta Davida.
4 Toe David rang hoiah angmah ih Angraeng Sithaw mah, angmah pacoengah siangpahrang ah suek hanah, Jerusalem ah hmai-im maeto a paek.
Kljub temu mu je zaradi Davida Gospod, njegov Bog, dal svetilko v Jeruzalemu, da za seboj postavi svojega sina in da vzpostavi Jeruzalem,
5 David loe Hit kami Uriah kawng thui ai ah loe, a hing thung Angraeng hmaa ah katoeng hmuen to sak, Angraeng mah paek ih lok to pazui ai ah om ai.
ker je David delal to, kar je bilo prav v Gospodovih očeh in se vse dni svojega življenja ni obrnil stran od katerekoli stvari, ki mu jo je zapovedal, razen samo v zadevi Hetejca Urijája.
6 Anih hing thung Rehoboam hoi Jeroboam loe misa angtuk hoi.
Med Rehabámom in Jerobeámom pa je bila vojna vse dni njegovega življenja.
7 Abijam siangpahrang ah oh nathung kaom hmuennawk hoi a sak ih hmuennawk loe, Judah siangpahrangnawk ahmin pakuemhaih cabu thungah pakuem o na ai maw? Abijam hoi Jeroboam salakah misatukhaih to oh.
Torej preostala izmed Abíjamovih dejanj in vse, kar je storil, mar niso zapisana v kroniški knjigi Judovih kraljev? In bila je vojna med Abíjamom in Jerobeámom.
8 Abijam loe ampanawk khaeah anghak moe, David vangpui ah aphum o; anih zuengah a capa Asa to siangpahrang ah oh.
Abíjam je zaspal s svojimi očeti in pokopali so ga v Davidovem mestu. Namesto njega je zakraljeval njegov sin Asá.
9 Israel siangpahrang Jeroboam siangpahrang ah ohhaih saning pumphaeto naah, Asa loe Judah siangpahrang ah oh.
V dvajsetem letu Izraelovega kralja Jerobeáma, je nad Judom zakraljeval Asá.
10 Anih loe Jerusalem ah saning quipalito thung siangpahrang ah oh. Anih ih amno hmin loe Maakah.
V Jeruzalemu je kraljeval enainštirideset let. Ime njegove matere je bilo Maáha, Abišalómova hči.
11 Asa loe ampa David baktiah, Angraeng mikhnuk ah kahoih hmuen to sak.
Asá je delal to, kar je bilo pravilno v Gospodovih očeh, kakor je delal njegov oče David.
12 Nongpata baktiah kangsah kaminawk to prae thung hoiah haek boih moe, ampa mah sak ih krangnawk to paro boih.
Iz dežele je odpravil posvečene vlačugarje in odstranil vse malike, ki so jih naredili njegovi očetje.
13 Amno mah Asherah thing tlim ah krang to sak pongah, siangpahrang amno ah ohhaih ahmuen hoiah tacawtsak; Asa mah to ih Asherah krang soi ih thing to pakhruk moe, Kidron vacong ah hmai hoiah thlaek.
Tudi svojo mater Maáho, celo njo je odstranil, da bi bila kraljica, ker si je v ašeri naredila malika. Asá je uničil njenega malika in ga zažgal pri potoku Kidronu.
14 Hmuensangnawk to takhoe king ai, toe a hing thung Asa ih palungthin loe Angraeng hmaa ah akoephaih tawnh.
Toda visokih krajev ni odstranil. Kljub temu je bilo Asájevo srce, vse dni njegovega življenja, popolno z Gospodom.
15 Angmah hoi ampa mah paek ih, sui, phoisa hoi laom sabaenawk to Angraeng tempul thungah a suek.
V Gospodovo hišo je prinesel stvari, ki jih je njegov oče posvetil in stvari, ki jih je sam posvetil, srebro, zlato in posode.
16 Asa hoi Israel siangpahrang Baasha loe hing thung misa ah oh hoi poe.
Med Asájem in Izraelovim kraljem Bašájem pa je bila vse njune dni vojna.
17 Israel siangpahrang Baasha loe Judah tuk hanah caeh tahang moe, Judah siangpahrang Asa ih prae thungah mi kawbaktih doeh caeh han ai, tacawt han ai ah, Ramah vangpui to sipae hoi ka caakah a thungh.
Izraelov kralj Bašá je odšel gor zoper Juda in zgradil Ramo, da Judovemu kralju Asáju ne bi pustil iti ven ali priti noter.
18 To naah Asa mah Angraeng tempul thung hoi siangpahrang imthung ih, sui hoi phoisanawk to lak boih moe, a tamnanawk khaeah paek pacoengah, Damaska ukkung, Syria siangpahrang Hezion capa Tabrimon capa Ben-Hadad khaeah a pat pae.
Potem je Asá vzel vse srebro in zlato, ki je ostalo v zakladnicah Gospodove hiše in zakladnicah kraljeve hiše in jih izročil v roko svojih služabnikov. Kralj Asá pa jih je poslal k Ben Hadádu, Tabrimónovemu sinu, Hezjónovemu sinu, kralju Sirije, ki je prebival pri Damasku, rekoč:
19 Kampa hoi nampa mah angdaehhaih sak hoi baktih toengah, nang hoi kai salakah doeh angdaehhaih sah si; khenah, nang hanah sui hoi phoisa tangqum ah kang pat; anih kai khae hoi tacawt thai hanah, Israel siangpahrang Baasha hoi na sak ih angdaehhaih to phrae ah, tiah a naa.
»Zaveza je med menoj in teboj in med mojim očetom in tvojim očetom. Glej, k tebi sem poslal dar iz srebra in zlata. Pridi in prelomi svojo zavezo z Izraelovim kraljem Bašájem, da bo lahko odšel od mene.«
20 Asa siangpahrang ih lok to Ben-Hadad mah tahngaih moe, Israel vangpuinawk tuk hanah angmah ih misatuh angraengnawk to patoeh; anih mah Ijon, Dan, Abel-Beth-Maakah hoi Naphtali prae pacoengah, Kinneroth prae boih to pazawk.
Tako je Ben Hadád prisluhnil kralju Asáju in poslal poveljnike vojsk, ki jih je imel, zoper Izraelova mesta in udaril Ijón, Dan, Abél Bet Maáho in ves Kinéret, z vso Neftálijevo deželo.
21 Baasha mah to tamthanglok to thaih naah, a sak li ih Ramah vangpui to toengh sut moe, Tirzah ah oh.
Pripetilo se je, ko je Bašá slišal o tem, da je prenehal z gradnjo Rame in prebival v Tirci.
22 To naah Asa siangpahrang mah Judah prae thung boih ah lok to taphong; mi kawbaktih doeh tahmaat ai; Baasha mah im sak naah patoh ih thlungnawk, thingnawk to a lak pae boih; Asa siangpahrang loe nihcae abomhaih hoiah Benjamin prae ih Geba hoi Mizpah vangpui to sak.
Potem je kralj Asá po vsej Judeji naredil razglas. Nihče ni bil izvzet. Vzeli so kamne iz Rame in les, s katerim je Bašá gradil in kralj Asá je z njim gradil Gebo Benjamin in Micpo.
23 Asa siangpahrang ah oh nathung kaom hmuennawk hoiah a sak ih hmuennawk boih, a sak ih vangpuinawk boih loe, Judah siangpahrangnawk ih ahmin pakuemhaih cabu thungah tarik o na ai maw? Toe mitong naah loe, a khok ah nathaih to oh pae.
Preostala izmed vseh Asájevih dejanj in vsa njegova moč in vse, kar je storil in mesta, ki jih je zgradil, mar niso zapisana v kroniški knjigi Judovih kraljev? Kljub temu je bil v času svoje visoke starosti bolan na svojih stopalih.
24 To pacoengah Asa loe ampanawk khaeah anghak moe, ampanawk hoi nawnto David vangpui ah aphum o; anih zuengah a capa Jehosaphat to siangpahrang ah oh.
Asá je zaspal s svojimi očeti in s svojimi očeti je bil pokopan v mestu svojega očeta Davida. Namesto njega je zakraljeval njegov sin Józafat.
25 Judah siangpahrang Asa siangpahrang ah ohhaih saning hnetto haih naah, Jeroboam capa Nadab loe Israel siangpahrang ah oh; Israel kaminawk nuiah saning hnetto thung siangpahrang ah oh.
Jerobeámov sin Nadáb je začel kraljevati nad Izraelom v drugem letu Judovega kralja Asája in nad Izraelom je kraljeval dve leti.
26 Anih loe Angraeng mikhnuk ah kahoih ai hmuen to sak; ampa ih loklam ah caeh moe, Israel kaminawk zaehaih sahsak kami mah sak ih zaehaih to a sak toeng.
Počel je zlo v Gospodovih očeh in hodil po poti svojega očeta in v njegovem grehu, s katerim je Izraela primoral, da greši.
27 Issakar imthung takoh, Ahijah capa Baasha mah anih to tuk han pacaeng pongah, Nadab hoi Israel kaminawk boih mah, Philistinnawk ih vangpui Gebbethon to takui o khoep moe, anih to hum o.
Zoper njega se je zarotil Ahíjev sin Bašá iz Isahárjeve hiše in Bašá ga ja udaril pri Gibetónu, ki pripada Filistejcem, kajti Nadáb in ves Izrael sta oblegala Gibetón.
28 Judah siangpahrang Asa siangpahrang ah ohhaih saning thumto naah, Baasha mah Nadab to hum moe, angmah to siangpahrang ah oh.
Celo v tretjem letu Judovega kralja Asája ga je Bašá ubil in zakraljeval namesto njega.
29 Anih siangpahrang ah oh naah, Jeroboam imthung takohnawk to hum boih; Angraeng Sithaw mah a tamna Shiloh ih kami Ahijah rang hoiah thuih ih lok baktih toengah, Jeroboam imthung takoh tamit boih ai karoek to, anghahhaih takhi tawn kami maeto doeh tahmaat ai;
Pripetilo se je, ko je zakraljeval, da je udaril vso Jerobeámovo hišo. Jerobeámu ni pustil nikogar, ki diha, dokler ga ni pokončal, glede na Gospodovo izjavo, ki jo je govoril po svojem služabniku, Šilčanu Ahíju,
30 Jeroboam loe zaehaih to sak moe, Israel kaminawk doeh a zaesak pongah, Israel Angraeng Sithaw to palungphuisak.
zaradi Jerobeámovih grehov, ki jih je ta zagrešil in ki so Izraela pripravili grešiti s svojim izzivanjem, s katerim so Gospoda, Izraelovega Boga, izzivali do jeze.
31 Nadab siangpahrang ah oh nathung kaom hmuennawk hoi a sak ih hmuennawk boih loe, Israel siangpahrangnawk ahmin pakuemhaih cabu thungah tarik o na ai maw?
Torej preostala izmed Nadábovih dejanj in vse, kar je storil, mar niso zapisana v kroniški knjigi Izraelovih kraljev?
32 Asa hoi Israel siangpahrang Baasha loe hing thung misa angtuk hoi.
Med Asájem in Izraelovim kraljem Bašájem je bila vse njune dni vojna.
33 Judah siangpahrang Asa siangpahrang ah ohhaih saning thumto naah, Ahijah capa Baashato Tirzah ah Israel siangpahrang ah oh; anih loe saning pumphaeto thung siangpahrang ah oh.
V tretjem letu Judovega kralja Asája je nad Izraelom v Tirci začel kraljevati Ahíjev sin Bašá, štiriindvajset let.
34 Anih doeh Angraeng mikhnuk ah kahoih ai hmuen to sak moe, Israel kaminawk zaehaih sahsak kami, Jeroboam zaehaih loklam ah a caeh.
Počel je zlo v Gospodovih očeh in hodil po Jerobeámovi poti in v njegovem grehu, s katerim je Izraela primoral, da greši.
