1 Siangpahrang 13
1 Angbawnhaih sak hanah Jeroboam hmaicam pongah angdoet naah, Angraeng ih lok baktih toengah, Sithaw kami maeto loe Judah prae hoiah Bethel ah angzoh.
Glej, iz Juda je prišel Božji mož po Gospodovi besedi do Betela in Jerobeám je stal pri oltarju, da zažge kadilo.
2 To kami loe Angraeng ih lok baktih toengah, Aw hmaicam, hmaicam; Angraeng mah hae tiah thuih; Khenah, Josiah tiah ahmin kaom, caa nongpa maeto David imthung takoh ah tapen tih; anih mah na nuiah hmuihoih thlaek hmuensang ih qaimanawk to angbawnhaih ah paek ueloe, na nuiah kami ahuhnawk to hmai hoiah thlaek tih, tiah a naa.
Zaklical je zoper oltar v Gospodovi besedi in rekel: »Oh oltar, oltar, tako govori Gospod: ›Glej, otrok bo rojen Davidovi hiši, po imenu Jošíja in na tebi bo daroval duhovnike visokih krajev, ki zažigajo kadilo na tebi in človeške kosti bodo žgane na tebi.‹«
3 To na niah Sithaw kami mah angmathaih to paek, Hae loe Angraeng mah thuih ih angmathaih ah oh, Khenah, hmaicam to koi phom ueloe, a nui ih maiphunawk to takhoek boih tih, tiah a naa.
In isti dan je dal znamenje, rekoč: »To je znamenje, ki ga je Gospod govoril: ›Glej, oltar bo razpočen in pepel, ki je na njem, se bo izsul.‹«
4 Bethel vangpui ih hmaicam taeng hoi Sithaw kami hanghaih lok to Jeroboam siangpahrang mah thaih naah, hmaicam hoiah ban payangh moe, Anih to naeh oh; tiah a naa. Toe anih mah payangh ih ban to duek pae moe, a zuk let thai ai boeh.
Pripetilo se je, da ko je kralj Jerobeám slišal izjavo Božjega moža, ki je zaklical proti oltarju v Betelu, da je svojo roko iztegnil od oltarja, rekoč: »Primite ga.« Njegova roka, ki jo je iztegnil proti njemu, pa se je posušila, tako da je ni mogel povleči nazaj k sebi.
5 Angraeng ih lok rang hoiah Sithaw kami mah paek ih angmathaih baktih toengah, hmaicam to koih phom moe, maiphunawk doeh anghaeh phang.
Tudi oltar je bil razpočen in pepel razsut z oltarja, glede na znamenje, ki ga je Božji mož dal po Gospodovi besedi.
6 To naah siangpahrang mah Sithaw kami khaeah, Ka ban hae hoih let thai hanah, na Angraeng Sithaw khaeah tahmenhnikhaih lawk na thui paeh, tiah a naa. To pongah Angraeng ih kami mah Angraeng khaeah tahmenhaih hnik pae let; to naah siangpahrang ih ban to hoih pae, hmaloe ih baktiah oh let.
Kralj je Božjemu možu odgovoril in rekel: »Prosi sedaj obličje Gospoda, svojega Boga in moli zame, da bo moja roka lahko ponovno povrnjena k meni.« Božji mož je rotil Gospoda in kraljeva roka je bila ponovno povrnjena k njemu in postala, kakor je bila ta poprej.
7 Siangpahrang mah Sithaw kami khaeah, Kai hoi nawnto im ah angzo ah loe, caaknaek koi hmuen maeto caa raeh, tangqum kang paek han, tiah a naa.
Kralj je Božjemu možu rekel: »Pridi z menoj domov, osveži se in dal ti bom nagrado.«
8 Toe Sithaw kami mah siangpahrang khaeah, Na im ahap nang paek langlacadoeh, nang khaeah kang zo mak ai; hae ah buh ka caa mak ai, tui doeh ka nae mak ai;
Božji mož je kralju odgovoril: »Če mi daš polovico svoje hiše, ne bom šel s teboj niti na tem kraju ne bom jedel kruha niti pil vode.«
9 Angraeng ih lok mah, Buh na caa mak ai, tui doeh na nae mak ai ueloe, nang zohhaih loklam hoiah doeh nam laem let mak ai, tiah thuih, tiah siangpahrang khaeah a thuih pae.
Kajti tako mi je bilo naročeno po Gospodovi besedi, rekoč: »Ne jej kruha, niti ne pij vode, niti se ne obračaj ponovno po isti poti, po kateri si prišel.«
10 To pongah anih loe loklam kalah bang hoiah caeh, angzohhaih loklam Bethel hoiah amlaem let ai.
Tako je odšel po drugi poti in se ni vrnil po poti, po kateri je prišel v Betel.
11 Bethel ah tahmaa mitong maeto oh; tahmaa ih caanawk loe to na niah Sithaw kami mah sak ih hmuennawk hoi siangpahrang khaeah thuih pae ih loknawk to, ampa khaeah thuih pae o boih.
Torej v Betelu je prebival star prerok. Njegovi sinovi so prišli in mu povedali vsa dela, ki jih je tisti dan Božji mož storil v Betelu. Tudi besede, ki jih je govoril kralju, so povedali svojemu očetu.
12 To naah ampa mah a caanawk khaeah, Anih loe naa bang ih loklam ah maw caeh? tiah a naa; Judah prae hoiah angzo Sithaw kami amlaemhaih loklam to a hnuk o pongah, a caanawk mah ampa khaeah thuih pae o.
Njihov oče jim je rekel: »Po kateri poti je odšel?« Kajti njegovi sinovi so videli po kateri poti je odšel Božji mož, ki je prišel iz Juda.
13 To pongah anih mah a caanawk khaeah, Laa hrang na paek oh, tiah a naa. To pongah a caanawk mah anih hanah Laa hrang to paek o moe, angthueng o sak,
Svojim sinovom je rekel: »Osedlajte mi osla.« Tako so mu osedlali osla, in jahal je na njem
14 Sithaw kami hnukah a caeh, oak thing tahlip ah kanghnu anih to hnuk naah, anih khaeah, Nang loe Judah prae hoiah angzo Sithaw ih kami maw? tiah a naa. Anih mah, Ue, tiah pathim pae.
in odšel za Božjim možem in ga našel sedeti pod hrastom. Rekel mu je: » Ali si ti Božji mož, ki je prišel iz Juda?« Ta je rekel: »Jaz sem.«
15 To naah tahmaaa mah anih khaeah, Ka hnukah im ah angzoh loe, caeknaek koi hmuen maeto caa raeh, tiah a naa.
Potem mu je rekel: »Pridi z menoj domov in jej kruh.«
16 Sithaw kami mah, Na hnukah angzoh hanah kam laem let mak ai, takaw doeh ka caa mak ai ueloe, hae ah tui doeh ka nae mak ai.
Ta pa je rekel: »Ne smem se vrniti s teboj, niti vstopiti s teboj, niti na tem kraju ne bom jedel kruha niti pil vode,
17 Angraeng ih lok mah, To ah takaw na caa mak ai, tui doeh na nae mak ai ueloe, na caehhaih loklam hoiah doeh nam laem let mak ai, tiah ang thuih, tiah a naa.
kajti po Gospodovi besedi mi je bilo rečeno: ›Ti tam ne boš jedel niti kruha niti pil vode niti se ne boš ponovno obrnil, da bi šel po poti, po kateri si prišel.‹«
18 Tahmaaa mitong mah, Kai doeh nang baktih tahmaaa maeto toeng ni, Angraeng ih lok baktih toengah van kaminawk mah kai khaeah, To kami to nangmah im ah amlaemsak let ah, takaw to caa nasoe loe, tui doeh nae nasoe, tiah ang thuih, tiah a naa. Toe anih mah amsawnlok ni a thuih pae.
Rekel mu je: »Tudi jaz sem prerok, kot si ti in angel mi je po Gospodovi besedi govoril, rekoč: ›Privedi ga s seboj nazaj v svojo hišo, da bo lahko jedel kruh in pil vodo.‹« Toda lagal mu je.
19 To pongah Sithaw kami loe anih hnukah amlaem let moe, anih im ah caak pacoengah, tui doeh a naek.
Tako je z njim odšel nazaj in v njegovi hiši jedel kruh in pil vodo.
20 Caboi pongah anghnut hoi li naah, anih amlaem let haih tahmaa mitong khaeah Angraeng ih lok to angzoh;
Pripetilo se je, ko sta sedela pri mizi, da je Gospodova beseda prišla preroku, ki ga je privedel nazaj
21 anih mah Judah prae hoi angzo Sithaw kami khaeah, Angraeng mah hae tiah thuih; Angraeng ih lok to na aek moe, na Angraeng Sithaw mah ang paek ih lok to na pazui ai,
in Božjemu možu, ki je prišel iz Juda, je zaklical, rekoč: »Tako govori Gospod: ›Ker nisi ubogal Gospodovih ust in se nisi držal Gospodove zapovedi, ki ti jo je Gospod, tvoj Bog, zapovedal,
22 nam laem let moe, Angraeng mah caak moe, naek han om ai, tiah thuih ih ahmuen ah takaw na caak moe, tui na naek pongah, na qok to nam panawk ih taprong ah aphum o mak ai, tiah a thuih pae.
temveč si prišel nazaj in si na tem kraju jedel kruh in pil vodo, o čemer ti je Gospod rekel: ›Ne jej kruha in ne pij nobene vode, ‹ tvoje truplo ne bo prišlo v mavzolej tvojih očetov.‹«
23 Kamlaem let Sithaw kami loe buhcaak moe, tuinaek pacoengah, amlaem let han kathui tahmaa mitong mah Judah ih tahmaa hanah hrang to paek.
Pripetilo se je, ko je pojedel kruh in potem ko je popil, da je zanj osedlal osla, namreč za preroka, ki ga je privedel nazaj.
24 Loklam ah anih to kaipui mah hmaang moe, kaek maat; a qok to loklam ah suek sut, hrang hoi kaipui loe a taengah angdoet hoi.
Ko je ta odšel, ga je na poti srečal lev in ga usmrtil. Njegovo truplo je bilo vrženo na pot in poleg njega je stal osel, [in] tudi lev je stal poleg trupla.
25 To ah caeh kaminawk mah vah sut ih, kadueh qok taengah kangdoe kaipui to a hnuk o naah, caeh o moe, vangpui thung kaom, tahmaa mitong khaeah thuih pae o.
Glej, ljudje so hodili mimo in videli truplo, vrženo na pot in leva, stoječega poleg trupla in prišli so in to povedali v mestu, kjer je živel stari prerok.
26 Loklam hoi Sithaw kami amlaem haih let, tahmaa mitong mah to lok to thaih naah, anih loe Angraeng ih lok aek kami ni, Angraeng mah anih to kaipui khaeah paek, Angraeng mah thuih ih lok baktih toengah, anih loe kaipui mah kaek moe, hum boeh, tiah a thuih.
Ko je prerok, ki ga je privedel nazaj iz poti, slišal o tem, je rekel: »To je Božji mož, ki je bil neposlušen Gospodovi besedi. Zato ga je Gospod izročil levu, ki ga je raztrgal in umoril glede na Gospodovo besedo, ki mu jo je govoril.«
27 Tahmaa mah a caanawk khaeah, Laa hrang to hnik, to pongah nihcae mah laa hrang to angthueng o sak.
Svojim sinovom je spregovoril, rekoč: »Osedlajte mi osla.« In osedlali so mu.
28 A caeh naah loklam ah vah sut ih qok to hnuk; hrang hoi kaipui loe a taengah angdoet hoi; kaipui mah kami qok to caa ai, Laa hrang doeh kaek ai.
Odšel je in na poti našel njegovo truplo ter osla in leva stati poleg trupla. Lev ni pojedel trupla niti raztrgal osla.
29 Tahmaa mah Sithaw kami ih qok to lak moe, hrang nuiah thuengh pacoengah, angmah avang ah amlaem haih let; anih to qah haih moe, taprong ah aphum.
Prerok je pobral truplo Božjega moža, ga položil na osla in ga privedel nazaj, in stari prerok je prišel v mesto, da žaluje in da ga pokoplje.
30 Sithaw kami ih qok to angmah ih taprong ah aphum pacoengah, Aw, kam nawk, tiah a qah haih.
Njegovo truplo je položil v svoj grob in žalovali so nad njim, rekoč: »Ojoj, moj brat!«
31 Anih to aphum pacoengah a caanawk khaeah, Ka duek naah, Sithaw kaminawk aphumhaih taprong ah na phum oh loe, anih ih ahuh taengah ka huh hae suem oh;
Pripetilo se je, potem ko ga je pokopal, da je govoril svojim sinovom, rekoč: »Ko umrem, potem me pokopljite v mavzoleju, v katerem je pokopan Božji mož. Moje kosti položite poleg njegovih kosti,
32 Bethel vangpui ih hmaicam hoi Samaria vangpui hmuensang ah kaom im kawng loe, Sithaw mah thuih ih lok baktih toengah akoep tih, tiah a naa.
kajti beseda, ki jo je klical po Gospodovi besedi zoper oltar v Betelu in zoper vse hiše visokih krajev, ki so v mestih Samarije, se bo zagotovo zgodila.«
33 To tiah oh pacoeng naah doeh Jeroboam loe a sak ih kahoih ai loklam hoiah amkhrai ai, kami rumramnawk to hmuensang ih qaima ah a suek let; qaima toksak han koeh kaminawk boih to hmuensang ah qaima toksakhaih to a paek.
Po tej stvari se Jerobeám ni odvrnil iz svoje zle poti, temveč je ponovno naredil najnižje izmed ljudi za duhovnike na visokih krajih. Kogarkoli je hotel, je uméstil in ta je postal eden izmed duhovnikov visokih krajev.
34 Hae hmuen loe Jeroboam imthung takoh zaehaih ah oh moe, to tiah sak pongah Jeroboam ih acaeng to long pum hoi tahmaat boih hanah zaehaih ah angcoengsak.
Ta stvar je postala greh Jerobeámovi hiši, celo, da jo odseka in da jo uniči iz obličja zemlje.
