Mahte 12
1 Jesuh sabbath mhnüp üng loma lama cit se, axüisaw he ami ei ngaih u lü lomaa cangvüi kpyat lü eikie.
Ob tistem času je šel Jezus na šabatni dan skozi žitna polja, njegovi učenci pa so bili lačni in začeli smukati žitno klasje ter jesti.
2 Pharise he naw ami jah hmuh üng, Jesuh üng, “Tenga, sabbath mhnüp üng jeih vai sü, am pawh vai na xüisawe naw pawh ve u” ti lü ami pyen.
Toda ko so to videli farizeji, so mu rekli: »Glej, tvoji učenci delajo to, česar ni zakonito početi na šabatni dan.«
3 Jesuh naw, “Davit a ei ngaih lü a khyang he am i pawhkie ti cangcim üng am nami kheh khawiki aw?
Toda rekel jim je: »Ali niste brali, kaj je storil David, ko je bil lačen in tisti, ki so bili z njim,
4 Pamhnama ima lut u lü Pamhnam üng peta muk, ktaiyü he däk naw va eia nglawiki. Amimia eia am nglawiki a khyang he am eikie.
kako je vstopil v Božjo hišo in jedel hlebe navzočnosti, ki jih ni bilo dovoljeno jesti njemu niti ne tistim, ki so bili z njim, temveč samo duhovnikom?
5 Am ani üng, ktaiyü he sabbath mhnüp üng khut ami pawh msawk üng pi mkhyekiea am jah ngaih, ti cangcim üng am nami khe khawiki aw?
Ali niste brali v postavi, kako to, da ob šabatnih dneh duhovniki v templju skrunijo šabat in so brez krivde?
6 Acunsepi ka ning jah mthehki, ngpumima kthaka daw bawki hia ve ve,
Toda povem vam: ›Da je na tem kraju nekdo večji kakor tempelj.‹
7 “Ngkengtaihnaka kdama mpyeneinak ngaih veng” ti nami ksinga ta ngsungpyunkie am nami jah mkatei khai sü.
Toda če bi vedeli, kaj to pomeni: ›Usmiljenje hočem imeti in ne žrtve, ‹ ne bi obsojali nedolžnih.
8 Isetiüng ta, “Khyanga capa cun sabbatha Bawi ni” a ti.
Kajti Sin človekov je Gospod celó šabatnemu dnevu.«
9 Jesuh acun üngka naw cit lü, ami sinakoka lutki.
In ko je odšel od tam, je šel v njihovo sinagogo.
10 Acuia akutxo a na veki. Ami mkatei vaia phäha, “Sabbath mhnüp üng mdawnak bea khut pawh nglawiki aw?” ti lü ami kthäh.
In glej, tam je bil človek, ki je imel svojo roko izsušeno. In da bi ga lahko obdolžili, so ga vprašali, rekoč: »Ali je zakonito zdraviti na šabatne dneve?«
11 Jesuh naw, “Nangmi üngka mata toca mat däk a tak sabbath mhnüp üng khuia k’uma kya se am na lo be khai aw, na hawihin khai aw.
In rekel jim je: »Kateri človek bi bil tukaj med vami, ki bi imel eno ovco in če bi ta na šabatni dan padla v jamo ali je ne bi prijel ter je dvignil ven?
12 To mata kthaka khyang mat sabbath mhnüp üng mdaw be vai cun daw bawki. Acunakyase, mi Thum üng pi sabbath mhnüp üng khyang mat kuei vai hin nglawiki ni” a ti.
Koliko bolj je potem človek boljši kakor ovca? Zaradi tega je na šabatne dneve zakonito delati dobro.«
13 Acunkäna Jesuh naw akutxo üng, “Na kut sänga” ti se, a kut a säng ja a kut akce mäiha daw law beki.
Tedaj reče človeku: »Iztegni svojo roko.« In ta jo je iztegnil in bila je v celoti ozdravljena, podobno kakor druga.
14 Acunüng Pharise he akcea cit u lü Jesuh ami mkhyüh vaia cengkie.
Potem so farizeji odšli ven in imeli zborovanje proti njemu, kako bi ga lahko pokončali.
15 Jesuh naw ami hnim hlü cun a ksingei üng, akcea jah ceh ta se khyangpä naw läki he. Mhnatei nakütki a jah mdaw be.
Toda ko je Jezus to izvedel, se je umaknil od tam in sledile so mu velike množice in vse je ozdravil
16 Jesuh naw ania mawng i käh ami kcüinak vaia a jah mtheh.
ter jim naročil, da naj ga ne razglašajo,
17 Acun cun Pamhnam naw a pyensak sahma Hesajah naw a na pyen a kümceinak vaia kyaki.
da bi se lahko izpolnilo, kar je bilo rečeno po preroku Izaiju, rekoč:
18 “Tenga, ka mpya, ka xü cen, ka kphyanak ja ka mlunga jenak. Ka ngmüimkhya a khana ka tüih khai, ani naw ngthumkhyahnak cun khyangmjüe üng jah mtheh khai.
›Glej moj služabnik, ki sem ga izbral, moj ljubljeni, v katerem je moja duša zelo zadovoljna. Svojega duha bom položil nadenj in oznanil bo sodbo poganom.
19 Ngpyang lü ngcuhpüi am ve, u naw a kthai lama käh ngja khai.
Ne bo se ne prepiral niti ne vpil niti na ulicah nihče ne bo slišal njegovega glasu.
20 Ngkunkia kyaicung käh k’ekbät lü, meisui mkhu pi käh mthih khai. Ngpyunnak a ngnäng veia,
Poškodovanega trsta ne bo zlomil in kadečega stenja ne bo pogasil, dokler ne privede sodbe do zmage.
21 A ngming üng khyang he naw äpeinak ta khaie.
In v njegovo ime bodo zaupali pogani.‹
22 Acunüng khawyaia venak a mik mü lü am ngthuhei theiki khyang mat ami lawpüi Jesuh naw mdaw be se, ngthuhei lü hmuh law be theiki.
Tedaj je bil k njemu priveden nekdo obseden s hudičem, slep in nem in ga je ozdravil, do take mere, da je slepi in nemi tako govoril kakor videl.
23 Khyangpäe naw Jesuha pawh cun hmu lü müncan law u lü, “Hina khyang hin Davita capa ni khawh khai aw?”
In vsa množica je bila osupla ter rekla: »Ali ni ta Davidov sin?«
24 Pharise he naw acun ami ngjak üng, “Hina khyang naw Beelzebul yaiea mkhawnga pet johit am yaie jah ksät ve” ami ti.
Toda ko so farizeji to slišali, so rekli: »Ta ne izganja hudičev, razen z Bélcebubom, princem hudičev.«
25 Jesuh naw ami cungaih jah ksing lü, “Aia pe pi animäte ngcawhkie cun khawvei am kham lü ngtai khawikie. Aia mlüh pi imbung üng pi, animäte ngcawhkie cun am ngsawn khawi u.”
Jezus pa je poznal njihove misli in jim rekel: »Vsako kraljestvo, razdeljeno zoper sebe, je privedeno v opustošenje in nobeno mesto ali hiša, razdeljena zoper sebe, ne bosta obstala.
26 Acunüng khawyai naw khawyai a ksät üng, amät naw amät mtaikia kya se, ikba a khaw ngsawng khawh khai ni?
In če Satan izganja Satana, je razdeljen zoper sebe; kako bo potem obstalo njegovo kraljestvo?
27 Nangmi naw Beelzebul yai mkhawnga na pet johit am yaie ka jah ksät vaia nami pyenki. Acun a ni üng, u naw nami hnukläke üng jah ksätnaka johit jah peki ni? Nami hnukläke naw nami mkhye ngdangsak ve u, a ti.
In če z Bélcebubom izganjam hudiče, s kom jih izganjajo vaši otroci? Zatorej bodo oni vaši sodniki.
28 Am ni, Beelzebula johit am ni. Mhnama ngmüimkhyaa johit am ka jah ksät üng va Pamhnama Khaw nami khana pha lawki.
Toda če z Božjim Duhom izganjam hudiče, potem je k vam prišlo Božje kraljestvo.
29 Am ani üng u naw khyang kyan yüi üng am pin ma lü, a ima ka khawhkhyame jah loei thei khai ni?
Kako lahko sicer nekdo vstopi v hišo močnega in opleni njegove dobrine, razen če najprej ne zveže močnega? In tedaj bo oplenil njegovo hišo.
30 Au pi, kei da am veki cun kei na hnengki ni. Kei am alanga am na mcunpüiki cun ngphyüingphyakia kyaki ni.
Kdor ni z menoj, je proti meni; in kdor ne zbira z menoj, razsipa na široko.
31 Acunakyase ka ning jah mthehki, mkhyekatnak naküt ja, Pamhnam ksekha nakie cun jah mhläta kya khai. Cunsepi Ngmüimkhya Ngcim ksekhanaki cun mhlät theia am kya.
Zatorej vam pravim: ›Vsake vrste greh in bogokletje bo ljudem odpuščeno, toda bogokletje zoper Svetega Duha ljudem ne bo odpuščeno.
32 Aupi Khyanga Capa mkhyekat na lü ksekhanaki cun mhläta kya khai. Cunsepi Ngmüimkhya Ngcim ksekhanaki cun tuh pi ngawia pi mhlät theia am kya. (aiōn g165)
In kdorkoli govori besedo zoper Sina človekovega, mu bo to odpuščeno; toda kdorkoli govori zoper Svetega Duha, mu ne bo odpuščeno ne na tem svetu ne v svetu, ki pride.‹ (aiōn g165)
33 Akthei üng a thing ksing theia kya se, akthei a daw üng a thing daw lü, akthei a set üng a thing seki ti nami ksing vai.
Ali drevo dobro obrodi in je njegov sad dober, ali pa drevo slabo obrodi in je njegov sad slab; kajti drevo se spozna po njegovem sadu.
34 Kphyuksee aw, ihawkba se u lü akdaw nami pyen thei khai ni? Mlung üng veki va mpyawng üng lut law khawiki.
Oh gadji rod, kako lahko vi, ki ste hudobni, govorite dobre besede? Kajti iz obilja srca usta govoré.
35 Khyang kdaw naw a mlung kdaw üngka akdawe jah pyen khawi lü, khyang kse naw a mlung kse üngka aksee jah pyen khawiki.
Dober človek iz dobrega zaklada srca prinaša dobre stvari, hudobnež pa iz zlega zaklada prinaša zle stvari.
36 Ka ning jah mthehki, akse pyenkia khyang naküt a pyena phu cun ngthumkhyahnaka mhnüp üng thung be khai.
Toda povem vam: ›Za vsako prazno besedo, ki jo bodo ljudje izgovorili, bodo na dan sodbe o tem dajali obračun.‹
37 Na ngthu naw ning lätsak lü na ngthu bä naw ning mkat khai” a ti.
Kajti po svojih besedah boš opravičen in po svojih besedah boš obsojen.«
38 Acunüng thum mthei he avang ja Pharise he naw Jesuh üng, “Saja aw, müncankse mat na pawh kami hmuh hlüki” ti lü tä u se,
Tedaj so nekateri izmed pisarjev in farizejev odgovorili, rekoč: »Učitelj, od tebe želimo videti znamenje.«
39 Jesuh naw, “Tuh kän khyang he ihlawka se lü mtuihmlehkie ni. Nangmi naw müncankse nami täkie aw? Jonaha müncanksea thea i käh ning jah mhnuh vai” a ti.
Toda odgovoril jim je in rekel: »Hudoben in zakonolomen rod išče znamenje, pa mu ne bo dano nobeno drugo znamenje, razen znamenja preroka Jona.
40 Jonah nganua k’uma mhnüp kthum ja mthan kthum a vea mäiha khyanga capa pi mdek k’uma mhnüp kthum ja mthan kthum ve khai.
Kajti tako, kakor je bil Jona tri dni in tri noči v kitovem trebuhu, tako bo Sin človekov tri dni in tri noči v osrčju zemlje.
41 Ninevih mlüha khyang he naw ngthumkhyahnaka mhnüp üng ngdüi u lü ning jah mtai law khaie. Isetiüng Jonaha ngthu pyena phäh ami mkhyenak üngka naw ngjutkie. Teng u, Jonaha kthaka kyäp bawkie ve ve u.
Ljudje iz Niniv bodo ob sodbi vstali s tem rodom in ga obsodili, ker so se ob Jonovem oznanjevanju pokesali; in glejte, tukaj je večji kakor Jona.
42 Ngthumkhyahnaka mhnüp üng Sheba Sangpuxangnu naw ngdüi lü ning jah cijang law khai. Ani cun Solamona themngvainak ngai khaia athuknak a khaw üngka naw lawki. Teng ua, Solamona kthaka kyäp bawki hia ve khü.
Kraljica z juga bo ob sodbi vstala s tem rodom in ga obsodila, kajti prišla je iz najbolj oddaljenih krajev zemlje, da sliši Salomonovo modrost; in glejte, tukaj je večji kakor Salomon.
43 Ngmüimkhyakse khyang üngka naw a lut law üng, mkyanga a hüieinak vai hnün sui hü lü am hmu lü,
Kadar je nečisti duh odšel iz človeka, hodi po suhih krajih, iščoč počitka, in ga ne najde.
44 “ka venak kphyüm ima ka cit be khai” ti lü a ceh be üng, a na ngcim lü a na phephaih, a na ngkhämtawng se a hmuh.
Potem reče: ›Vrnil se bom v svojo hišo, od koder sem izšel.‹ In ko pride, jo najde prazno, pometeno in okrašeno.
45 Cit be lü amäta kthaka se bawkia ngmüimkhya ksee khyüh jah khü law se lut u lü, acuia awmki he. Acunüng, acuna khyang üng kya law khai cun akma kaa kthaka kyühkse bawki ni. Acukba tukbäih hina khyang ksee üng pi thawn law hnga khai” a ti.
Tedaj gre in s seboj vzame sedem drugih duhov, zlobnejših kakor on sam in vstopijo ter prebivajo tam in končno stanje tega človeka je slabše kakor prvo. Točno tako bo tudi temu zlobnemu rodu.«
46 Acukba khyang khawhahea veia a ngthuei k'um üng a nu ja a benae naw ami ngthuheipüi vaia sui hü u lü kpunga ngdüikie.
Medtem ko je še govoril množici, glej, so stali zunaj njegova mati in njegovi bratje, želeč govoriti z njim.
47 Acunüng mat naw, “Tenga na nu ja na benae naw ning ngthuei hlüpüi lü kpunga ngdüi ve u” ti lü a mtheh.
Potem mu je nekdo rekel: »Glej, tvoja mati in tvoji bratje stojijo zunaj in želijo govoriti s teboj.«
48 Jesuh naw, “U ni ka nu, ue ni ka benae cun” a ti.
Toda odgovoril je in rekel tistemu, ki mu je povedal: »Kdo je moja mati? In kdo so moji bratje?«
49 Acunüng Jesuh naw axüisaw he maa a kut säng lü, “Hine hin ka nu ja ka benae ni.”
In svojo roko je iztegnil proti svojim učencem ter rekel: »Glejte, moja mati in moji bratje!
50 Au pi, ka pa khankhawa kaa ngjak hlü pawhki naküt cun ka benae, ka cinae ja ka nua kyaki he ni” a ti.
Kajti kdorkoli bo izvrševal voljo mojega Očeta, ki je v nebesih, ta je moj brat in sestra in mati.«
