Mark 6
1 A rju ni ki hi ki gbuma ba ba mriko ma but húa.
Askal o Isus đelotar okotar thaj avilo ando gav ande savo barilo, a lesa aviline vi lešće učenikurja.
2 Da vi a sabat ye wa ahi ka tsuro tre ni tra rji. Gbugbu nai wa ba wowua ba yo mamaki nda tre akpa toh tsuro yi rjime? A bi wrji time ba nno? A bi ngye towa wa ani tie wa ba zan kagrji?
Kana avilo o savato, vo počnisarda te sikavel e manušen ande sinagoga, a but okola save ašunenas les sas zadivime thaj phenenas: “Katar akale sa gadava? Kaj steknisarda kasavi mudrost? Pe savo način vo pire vastenca ćerel čudurja?
3 Ana vren kafinta muyi na, ivren mariya mu ni vayi ba Yakubu, Yosi, Yahuza u Siman Nan?
Pa vo si samo varesavo stolari, e Marijako čhavo, a e Jakovesko, Josijasko, Judasko thaj e Simunesko phral. Naj li lešće pheja akate maškar amende?” Razočarisajle thaj či prihvatisardine les.
4 U Yesu ka hla bawu din, Anabi bana nyime niwu ni gbu ma mba bi koh Mana.
Askal o Isus phendas lenđe: “E prorokos poštuin svugde, osim ande lesko gav kaj barilo, maškar lešći familija thaj ande lesko ćher.”
5 Ana to tie kpie rligrama ni gbuma na, a sáwo ni ndi fyime yi u baka fe si.
Thaj okote našti ćerda ni jek čudo, osim kaj pe varekozom nasvale manuša čhuta pire vas thaj sastarda len.
6 A yi mamaki ni ka nyime ndi ma ni ndu rji. A ye who hi ni mrli gbu bi wiewiere ni ba nda ka bla tre rji ba wu.
O Isus sas začudime kaj nas len paćipe. Askal džalas pe okolne gava thaj sikavelas e theme.
7 A yo mrli koh ma wlon don haá ndá tton ba rju ni hiha ndá nno ba gbengble ni tu bi brji meme,
O Isus akhardas peste e dešuduj učenikonen, dija len vlast te traden andar o them i bilačhe duhonen thaj bičhalda len po duj džene.
8 ndá hle bawu ndu ba na nji kpie u hi ni ziren a na ba nji kpala ni kpo mba na,
Zapovedisarda lenđe te na len pesa po drom khanči osim rovlji, ni mangro, ni trjasta, ni bakarne lovora.
9 bá son lahgban ndá sur nklon ririyi.
“Nego len pe tumare pungre e sandale thaj len tumenca samo okola drze save si pe tumende.”
10 A hla bawu ikoh wa bi ti ria bi ka ki ni ki me hi ntton wa bi wlua.
Još phendas lenđe: “Kana boravin ande varesosko gav, ačhen ande jek ćher thaj na naćhen andar o ćher ando ćher dok či džan ande aver gav.
11 Igbu wa ba na kpayi ko woyi na, bika kpun me-meh u za mbi hle ni bawu ndu kafa shaida ni tu mba.
Ako či primina tumen ande varesavo than thaj či čhona kan tumende, džantar okotar thaj ćhinon o praho katar tumare pungre, sago znako kaj či prihvatisardine o alav e Devlesko.”
12 Ba rju hi ndá ka tree ni ndi ba ndu ba tuba.
Gajda e učenikurja đele thaj počnisardine te propovedin kaj e manuša trubun te pokajin pe.
13 Ba zu meme brji rju ni mi ndi gbugbu wu nda nyiu nye ni tu bi lilo u ba kafe si kpa.
Andar e manuša tradine e bute demonen thaj e bute nasvalen sastardine gajda kaj maćhenas len e uljeja.
14 Ichu fero a wo in I wa ba ki tie'a don inde Yesu a Shan shu u gbua. Ba ri ba tre Yohana u Batisma ta shine ndá ni tie kpie wa yi wa ba zan kagrjiá!
A pale godova ašundas vi o caro Irod, kaj e Isusesko alav postanisardas pindžardo. Jek phenenas: “Godova si o Jovano savo bolelas. Uštilo andar e mule, thaj zato akana šaj ćerel e silne čudurja.”
15 Bari ba tre “a hi Iliya Bari me a ndá hi Anebi na Anebi bi Sen'a”
Aver phendine: “Godova si o proroko Ilija.” A varesave phendine kaj vo si proroko sago jek katar e purane prorokurja.
16 Amma fero ni wo nayi ka tre ndi Yohana wa me chu tu ma ua ta Shime.
Kana o Irod godova ašundas, phendas: “Me dijem te čhinen e Jovanesko šoro, a vo akana uštilo andar e mule!”
17 Fero ana ton ba ndu ba vu Yohanna tro ni tre Herodiya (I wa vayi ma Filibus) don a grand ni gbengble.
Kaj o Irod majanglal zapovedisardas te astaren e Jovane thaj te čhuden les ande tamnica. Ćerda godova zbog e Irodijada, savi sas romnji lešće phralešći e Filipešći.
18 Yohana ana hla ni Fero a hi yours tsu ndu Vu vayi me kpa wa ma.
O Irod lija lat romnjaće a o Jovano stalno phenelas lešće: “Či tromas te les pale romnji ćire phralešće romnja!”
19 Wawu Herodiya ka nji fu Yohana ndá wa kon u wuu hama.
Zbog godova e Irodijada inćarelas e holji po Jovano thaj kamlas te mudarel les, ali našti ćerelas godova,
20 Don Fero ata klu Yohana niwa ana ndi u klu rji nda zi Yohana ni tro Amma ndá na tie wu ya na. Wo tre ma ta nno fu kpukpo me Kuma ndá giri ni wu'u.
kaj o Irod daralas lestar. Džanglas kaj si o Jovano pravedno thaj sveto manuš thaj zato štitilas les. Volilas te čhol kan leste vi ako e Jovanešće alava zurale uznemirinas les.
21 I vi wa a zi gbien ni tu Yohana ye ki tsar-a ni vi u taka ngrji Fero ni wa a yo Indi bi nikon bi ti ndu niwu ni khi kle komanda ba u bi nikon bi Galili rli birli ni wu.
Ali e Irodijadaće sikadili lačhi prilika, kana o Irod pale piro rođendan pripremisardas gozba pale pire bare službenikurja, vojne zapovednikurja, thaj pale šorvale andar e Galileja.
22 Ivren wa u Heridiya a ye nga me nda nglu nzan ni ba wu; wa suron Fero bi ni wu ni mbier bi tsri ba. I chuia ka hla ni vren wa, mye kpie wa u wa ni me u me no wu.
Kana dija andre e Irodijadaći čhej thaj počnisarda te ćhelel, godova zurale sviđosajlo e Irodešće thaj lešće gostonenđe. Thaj o caro phendas e čhejaće: “Mang mandar sa so kames, thaj dava tut.”
23 A shi rji ni vren wa nda hla, ko a hi ngye u mye me me nnou, ko ani ta me ga mulki mua ti ha
Thaj hala laće solah: “Dava tut sa so manđes, čak vi opaš mungro carstvo.”
24 me. A tsutsu rju hi ni yi ma nda myen, me myen tiemu ngye ri? A hla wu, Itu Yohana u tie Batisma.
Voj inkljisti thaj phučla pire deja: “So te mangav katar o caro?” A laći dej phendas laće: “Mang o šoro e Jovanesko savo bolelas.”
25 A tsutsu gbla me hi ni chuia nda tre me son ndu ne zizan yi, Itu Yohana u tie Batisma ni mi gbugba.
E čhej odma siđardas ko caro thaj phendas lešće: “Kamav te odma des man pe tacna o šoro e Jovanesko savo bolelas.”
26 Ikpie kpa suron chua tie wie me amma ana wa ani kama na ni wa a shirji wua ua u taka vi grji ma.
O caro zurale ražalostisajlo, ali zbog godova kaj halas solah angle gosturja či kamla te odbil lat.
27 Ichua to me nda yo soja ma ndu ba ka chutu Yohana. Soja wa a ra gbien chua hi ni itra wa ba tro Yohanna nda chu tu ma.
Nego odma naredisarda e dželatošće te anel e Jovanesko šoro. Akava đelo, čhinda lesko šoro ande tamnica,
28 A nji tu Yohanaye ni mi gbugba kukron nda ka nno vren wā-a u vren wā-a ka nji ka nno yima.
anda les pe tacna thaj dija les e čhejaće, a voj pire dejaće.
29 Mru ko ma ha wo nda hi ka ban jiji kpa ma ka rju ni be.
Kana pale godova ašundine e Jovanošće učenikurja, avile te len e Jovanesko telo thaj te čhon le ando limori.
30 Manzani ba ba ye ni Yesu nda vu ikpie wa ba tie'a bla wa wawu-u.
E apostolurja boldine pe thaj ćidine pe oko Isus thaj phendine lešće sa so ćerdine thaj so sikadine e manušen.
31 A hla bawu “Rju hi ni wi gi wa bi he kimbi'a ndi kusi tsame. Don indi gbugbu wu ba ta ye nda hi ni ba u ba ka na he nton u rli ua mena.
Askal o Isus phendas lenđe: “Hajde aven manca pe varesavo čučo than te avas korkoro thaj te cara odmorin tumen.” Godova phendas lenđe zato kaj o but o them džalas thaj avelas thaj nas len kana ni te han.
32 U Manzani ba ba ka rju dran gwu hi wrji wa indi ba na he'a na.
Gajda von korkoro teljardine e čamcosa pe jek čučo than.
33 Amma indi ba ba to ba nda to rju mba nda tsutsu ni za rju ni mi gbuba wawu-u nda ka ri ni bubu'a guci ni bawu.
Ali, but e manuša dikhline len sar džantar thaj odma pindžardine len, pa andar sa e gava siđardine phujatar thaj aresline okote majsigo lendar.
34 Da ba-a rugran ne'a nda ka to kpentren ndi wa ba ki gben ba'-a, wa a lo'u suron don bana rhi kpe me na intamma wa ba na he ni ndi ma na. a krli ri ni tsuro ba' ikpi gbugbu-u.
Kana o Isus inkljisto andar e lađica, dikhla e bute theme thaj sažalisajlo pe lende, kaj von sas sago e bakhre bi pastiresko, thaj počnisarda te sikavel len but godova.
35 Ba he me u icha ye tie u mali ko ma baka tre wu ndu.
Već sas kasno pa e učenikurja avile dži ko Isus thaj phendine: “Akava si pusto krajo, a već si kasno.
36 Hla ndu ba hi ni mi gbu bi wie wiere na le birli da di don iwrji wa ba he'a bran inkon ni gbu.
Muk e theme te džantar pe okolne thana thaj gava te ćinen pešće vareso te han.”
37 Wa' a kasa ba wu din, nno ba ikpie wa ba rlia. Ba mye, ki hi le bredi u denari derli harli ye nno ba?
A o Isus phendas lenđe: “Den len tumen te han.” A von phendine lešće: “So? Sar ćinasa gaći mangro? Trubujasas men duj šela rupune lovora te pravaras sa akale manušen.”
38 Wa mye ba “bi he ni gble bredi bren? Hi ndi hi ya' to”. Da ba ka to, ba hla wu din, Igble nton ni lambe hari.
A o Isus phučla len: “Kozom mangre si tumen? Džan thaj proverin!” Kana đinadine e mangre, phendine: “Si amen pandž mangre thaj duj mačhe.”
39 A ndu ba kusun ni giga'a ni nklan ma.
O Isus askal naredisarda lenđe te bešen ande grupe pe zeleno čar.
40 Ba kuson ini nklan deri-deri mba se'titon.
Thaj o them bešlo ande grupe po šel thaj po pandžvardeš džene.
41 A vu bredi ton ba ni lambe ha ba nda nzu ya shulu nda ti lulu ni tu mba nda myre bredi ka nno manzani ma ndu ba ga ndin ba. A la vu lambe ba nda fan ba ti tsitsa ma da ga ba.
Askal o Isus lijas e pandž mangre thaj e duj mačhe, dikhla opre ando nebo, zahvalisarda e Devlešće askal phaglas e mangre, thaj dijas pire učenikonenđe te čhon anglo them. Gajda podelisarda savorenđe vi e duj mačhe.
42 Baka ntan da wrji sa'sa'me don mbuerma.
Savora haline thaj čaljile.
43 Ba vu shu ni sisen wlon don harli.
E učenikurja još ćidine dešuduj pherde korpe kotora save ačhiline katar e mangre thaj e mačhe.
44 Bi wa ba tan bredia u lambe-a ba lilon dubu ton.
A haline pandž milje muškarcurja.
45 A ni kle tre's da ndu manzani ba ri ni nhamma gwu'a nda hi guci wu ni Besaida nda ndu kpentren ndi ba hi kpamba.
Odma pale godova, o Isus naredisarda pire učenikonenđe te den ande lađica thaj te džan angle leste ande Vitsaida, pe okoja rig e jezerošći, dok vo či mućel e theme te džantar.
46 Da indi ba ba hi wawu-u wa ka hon hi ngblu nda'yi addua.
A kana mukla e theme te džantar, đelo po brego te molil pe.
47 Yalu a tie u Jirgi'a ka ri tsutsu ma-a ye u Yesu na rli he ni meme ni nkrji ma.
Kana peli e rjat, lešće učenikurja sas ande lađica maškaral po jezero, a o Isus sas korkoro pe phuv.
48 A to ba ni mi Jirgia ni tsi kpa wa ba ki tie ni shishi ngwungwu'a nda ta son vu ba yiba.
O Isus dikhla sar e učenikurja phare veslin kaj phurdelas e suprotno balval, pa varekaj katar o trito dži ko šovto sato detharinako, o Isus avilo dži lende gajda kaj phirelas po paj. Kamlas te naćhel paše lende,
49 Amma da ba to u si zren ni tu ma-a baka ya nda ahi ibrji,
ali kana e učenikurja dikhline sar phirel po paj, gndisardine kaj si duho, thaj počnisardine te čhon muj.
50 sisri ti ba u baka yira yi! Gbagblame, a tre ni ba nda hla bamu vu suron! A hi me! Na klu sisri na!
Kaj savora izdranas e daratar kana dikhline les, a o Isus odma phendas lenđe: “Aven hrabre! Me sem! Na daran!”
51 A ri mi Jirgi'a ni ba' u ngwu ngwu'a ka ku kli nda na la fu na. Ikpie a nno ba mre kpukpome.
Askal dijas lende ande lađica thaj e balval ačhili. A e učenikurja sas zurale začudime,
52 Don ba na rli rehe to njima ni kpie wa a tie ni bredi ba me' isuron ba ana kpan kpa.
kaj či haćardine o čudo e mangrenca, kaj lenđe ile zurajle thaj či paćanas.
53 Niwa ba ru kikle (kpace) ma-a, ba ye ni gbu Gennesarit nda llo' Jirgia zi ki.
Kana o Isus thaj lešće učenikurja nakhline pe okoja rig e jezerošći, aresline ando Genisaret thaj okote phandadine o čamco.
54 Niwa ba rju ni Jirgi'a indi ba ba tsi to-o,
Čim inkljistine andar o čamco o them odma pindžardas e Isuse,
55 nda tsutsu ka nji bi lillo ni ba tabli mba rji ba'u nklan mba hi ni wrji wa ba wo nda a hea.
thaj prastajine pe sasto krajo te razglasin kaj avilo o Isus, a o them teljarda te anen e nasvalen pe nosilje okote kaj ašundine kaj si o Isus.
56 Duk wrji wa a ri ni gbu, ko rligra ma ko tsitsa ma ko ni meme ndi bari ani to ba zi bi lillo ni bubu wa ba zu hi kasuwa. Ba breu ndu don ba me' ndu ba kpire nyiu nklon ma, gbugbu u wa ba kpire a ba kpa si kpamba
Thaj kaj god džalas, ande baro ili cikno gav, o them čholas pire nasvalen pe glavne sokača thaj molinas e Isuse te mućel len te dotakin samo o teluno ćoško katar lesko ogrtači. Thaj savora save dotaknisardine les, sastile.
