Mark 4
1 Yesu ni mu mummlan a hla tre ma ni gbugbu ndi waba shuti ni Yun nei. A lude ri ni mi gyue ni mi-nei.
O Isus palem počnisarda te sikavel e themes pašo jezero. A o silno them ćida pe oko leste gajda kaj vo dija ande lađica po jezero thaj bešlo, a sa o them ačhelas pe obala.
2 A lla tre ma u-jaji gbugbu da ka yiyi ani.
Thaj but godova sikavelas len kroz e paramiče. A dok sikavelas len, phendas:
3 Wo-me, idi uron a ban ibi hichu ni rjumaa
“Ašunen! Jek đes inkljisto o sejači te sejol.
4 a chu bari ba kuhle ni kon u chichen ba tanri
Dok sejolas, varesavo seme pelo po drom thaj avile e čiriklja thaj sa haline les.
5 bari ba khule ni tu han iwa ama hei mi meme gbugbun a warju.
Aver seme pelo pe barutni phuv kaj nas but phuv thaj odma inkljisto kaj e phuv nas handuk.
6 Irji rju hongan wa kue niwa in-jah ma na gburonkonna.
A kana inkljisto o baro kham, phabilo thaj šućilo, kaj nas les handuk koreno.
7 Bari ba kuhle ni zahchon, I Chon ba gburon ti rigra da k tiwu wa ti me me.
A varesavo seme pelo ande kangre, a e kangre barile thaj tasadine les, pa o seme či bijanda plodo.
8 Bari kuma ku “lle ni “llar meme didima da gburon na ni sho bari, I wulon iknutra, bari I wulon ikpu tanne, bari I wulon kpu wulon.
A varesavo seme pelo pe lačhi phuv, niknosardas, barilo thaj dija plodo savo sas trijanda, šovardeš, thaj čak vi šel drom majbut nego so sas posadime.”
9 Yesu tre indi wa a hei ton u wo kawo
Askal phendas: “Ašunen kana već si tumen kan.”
10 Wa Yesu a ye he ni kriji ma bi wa ba hei niki ni mimriko ma wulon don ha, ba miyen tu tree ka yiyi a.
A kana o Isus ačhilo korkoro, okola save sas oko leste thaj e dešuduj učenikurja phučline les so značin godola paramiče.
11 A biyi yi ba “llar you wawu multi Irji wa, a ririn, mibiwa ba he nira ba tree ni ka yiyin me.
A o Isus phendas lenđe: “Tumenđe si dino te džanen e tajna pale Devlesko carstvo. A okolenđe save si avrjal e Devlešće carstvostar, sa phenav ande paramiče,
12 Ni duba ye ama da na toh na ni duba wo “llan da na toh “llan na I ba wo na kame ye Irji ni wuru “lle ni bwu.
gajda kaj: ‘E jakhenca lačhe dićhen, ali či dićhena e dela mungre, e kanenca lačhe ašunen, ali či haćarena so phenav, te či obratin pe thaj te o Del či jartol lenđe.’”
13 A miyen ba bina to tu itre u ka you na?
Askal o Isus phučla len: “Zar či haćaren akaja paramiči? Sar askal haćarena aver paramiče?
14 Bi ya di bi to wawu u?
O sejači si okova manuš savo sejol e Devlešći poruka.
15 Idi ichu a ni chu tre.
Varesave manuša si sago o seme savo si posadime po drom, von si okola manuša save ašunen o alav e Devlesko, ali odma avel o Sotona thaj inđarel o alav e Devlesko savo sas posadime ande lende.
16 Ni tu kon ba a bubu wa ba chutre iba wo meme brji a ye, wa vuba kpa tre wa ba chusa.
A varesave si sago o seme savo si posadime pe barutni phuv. Kana ašunen e Devlesko alav, odma prihvatin les e bahtasa,
17 Bana he ni ja na ni mi bana. Ama ba vu sunron mu ni mi iton fie me, na joku ni ton uya.
ali pošto o alav e Devlesko či astarda koreno ande lengo trajo, inćarenpe varesavi vrjama, pa kana aven e nevolje thaj o progon zbog e Devlesko alav, von odma peren katar o paćipe.
18 Bi wa ba kpa tre na kalle ni
A varesave si sago o seme savo si posadime ande kangre. Godova si okola save ašunen e Devlesko alav,
19 tu gbi gbugbulu yo khlen, iko bari kpii bari naki, iri mba ba chu wa a khule ni chon. (aiōn g165)
ali e brige akale themešće, o barvalipe savo si primamljivo thaj e aver požude tasaven o alav thaj o alav e Devlesko ačhel bi plodosko. (aiōn g165)
20 Bi wa ba kpatre rji da vusuron na ni ji ndi ye nitre rji baba yi ba ichu wa kulle ni meme didi wa a ni klo 30-30 60-60 100-100
A varesave si posadime pe lačhi phuv. Godova si okola save ašunen o alav e Devlesko, primin o alav thaj anen plodo – varesave trijanda drom majbut, varesave šovardeš drom majbut a varesave šel drom majbut katar okova so sas posadime.”
21 A miyen ba, Indi ba zi fitila ni mi sisen ko ba zi ni zah tebru? Ba zi nitu tebur, di du kpan ni Indi bi koh.
Askal o Isus phučla len: “Dali o stenko anen andre te čhon les talo čaro ili talo kreveto te garaven lesko svetlo? Nipošto! O stenko del pe jag te čhol pe po čirako.
22 Ikperi na riri na, see ka he ni rira ni ndi ba ka to na hlar.
Kaj, sogod si tajno, avela javno, thaj so god si garado, inkljela po videlo.
23 Indi wa ahei niton u wo ka wo.
Ako varekas si kan, nek ašunel!”
24 A hla bawa, srenton ni wo kpie wa bi wo. Kongo wa wu tsar niwu, ni ki ba tsar niwu.
Thaj još phendas lenđe: “Len sama so ašunen. Save merasa merin, kasave merasa merila pe tumenđe thaj još dodaila pe tumenđe.
25 Indi wa a heiwu, ba ka fon surwu Indi wa ana hei niwuna, baka vukpa fie wa a hei niwua.
Okoles kas si džanglipe, dela pe lešće još majbut, a okoles kas naj, lela pe lestar vi okova so sile.”
26 A tree, mulki Irji a hei nawa indi ani ban bikpie hichu nimeme.
O Isus isto phendas lenđe: “E Devlesko carstvo si sago o manuš savo posadisardas o seme ande phuv.
27 Indi ni kruna, na shime ni rji, biri nirju na gbrun, wana tohna.
Raćava thaj e đesesa, dali sovel ili uštel, o seme niknil thaj barjol, a o manuš či džanel sar.
28 Menme nina biri kima ani yarbe ku nira, ngwugwu ka fu wa ka gbrun nikle ma da ti wolo.
E phuv korkoro pestar anel pesko plodo: majsigo inkljel e stabiljka, o klaso, a askal o klaso pherdo điv.
29 I dan biri a weri u ba cham.
A kana o điv paćol, o manuš odma lel o srpo, kaj avili e vrjama pale žetva.”
30 Ki ya tree mulki rji ahe naki kā ki tsar ba bawu?
Askal o Isus phendas lenđe: “Sova uporedisaras e Devlesko carstvo? Save paramičasa te objasnisaras les?
31 Ga aheifieme na wolo mustard wa i dan u chu ani rju da gburon.
Vo si sago o seme e gorušicako, majcikno katar sa o seme savo sejol pes pe phuv.
32 Har chinchen baka son ni wuma.
Ali kana sejol pe, barjol thaj avel majbaro katar sa e biljke ande bar, thaj mućel gajda bare ranja kaj e čiriklja šaj ćeren gnezdurja ande lesko hlado.”
33 Naki tre mba ni kayiyi ni kon gbubu'u.
O Isus phenelas kasave paramiče te sikavel e theme e Devlesko alav gaći kozom šaj ašunenas,
34 Ni kogie a tre ni ba wu ni ka yiyi duba tohtre a.
thaj bi e paramičengo khanči či phenelas lenđe. Ali kana sas korkoro pire učenikonenca, askal sa objasnilas lenđe.
35 Ni yalu chachuki a tree diba zah gran hi komu.
Isto godova đes kana peli e rjat, o Isus phendas pire učenikonenđe: “Džas pe okoja rig e jezerošći.”
36 I ba lude niwume a ni mique na ka ndiba don.
Mukline e theme thaj dine ande lađica ande savi već bešelas o Isus. A pale lende teljardine vi varesave aver manuša e lađicenca.
37 Se ihen lude ni gbegbelen na wuru man sur ni mi guea ta shu.
Thaj vazda pe gajda bari oluja kaj e talasurja pherenas e lađica e pajesa.
38 Wa si kurna ni kogon mi gue iba shemme u du lude na ya duna kur kpahlena ndi ba ba kuhlema.
A o Isus sas po paluno krajo e lađicako thaj sovelas po šerand. E učenikurja džungadine les thaj phendine: “Učiteljina, zar či hal tut e briga kaj tasadivas?”
39 Iwa lude da yarhan ni kikle gwugwu mba ima duba son nigbagbi shishiman ba chu
O Isus uštilo thaj oštro phendas e bavlajaće thaj e jezerošće: “Ačh! Smiri tut!” E balval ačhili thaj sas bari tišina.
40 A miyen ba, age nuyi sisiri? Har zizan bina hei ni bangaiskiya na?
Askal o Isus phendas e učenikonenđe: “Sostar gadići daran? Zar još naj tumen paćipe?”
41 Iba tie sisiri, adi a indi birimen nayi a tre ni gwugwu ba I ma u ba wo niwu.
A len lijas e bari dar, thaj phučenas jek avres: “Ko si akava te e balval thaj o jezero pokorin pe lešće.”
