Ndu Manzaniba 17
1 Zizan, niwa ba zren zu ni igbu bi Amphipolis mba Apoloniya, ba ye ri ni kikle gbu Tesalonika, bubu wa synagogue wu Yahudawa a he.
Kana o Pavle thaj o Sila nakhline kroz e gava Amfipolj thaj kroz e Apolonija, avile ando Soluno, kaj sas e židovsko sinagoga.
2 Bulus, toh wa a ta tia, hi ni ba, nda ban vi Sati tra si vu mla ya ni mi nha tre BAchi niba.
O Pavle, pe piro običaj, dijas lende ande sinagoga, pa gajda trin savaturja raspravilas lenca pale Svete lila.
3 A sia bwu tre Bachi nda ni mla bla ndi a tsra kri ni du Kristi du ti ya nda la lu rhini kwu. A hla ndi “Yesu yi, wa mi d'bu bla ni yiwu a wawuyi hi Kristi.”
Vo objasnilas thaj dokažilas lenđe: “E Hristo trubuja te mudaren thaj te vo uštela andar e mule. A godova Hristos si o Isus saves me objavisarav tumenđe.”
4 Yahudawa bari ba kpanyme nda zontu ni Bulus mba Sila, baba gbugbu ndji bi Greek wa ba kri gbangban ni hu, mba imba bi ninkon, wa bana fii me ngame na.
Varesave katar e Židovurja paćajine thaj pridružisajle e Pavlešće thaj e Silašće, a gajda vi e but pobožne Grkurja thaj but ugledne manušnja.
5 I Yahudawa wa bana kpanyime na, nitu ba shu ni ngu, ba vu ndji bari bi meme dri rji ni bubu-leni-kpi wu gbu'a, nda kplu kpaandji ye zontu nda chon gbu'a duba yra gro ni nfu. Ba ri ni nfu kima ni ko Jason, ndi ba wa vu Bulus mba Sila nu ndji ba.
Ali e Židoven astarda e ljubomora thaj andar godova line varesaven bilačhe manušen katar o trgo, ćidine e bute themes thaj ćerdine pobuna ando gav. Askal dine po Jasonesko ćher thaj rodenas e Pavle thaj e Sila te inkalen len te sudil pe lenđe.
6 Niwa bana to bana, ba gbi Jason baba mri vayi bari ye ni bi ninkon u gbu'a nda ni yii, “Ndji biyi wa ba k'ma gbungblu wawu sran hon grji ba ye ni wayi ngame.
A kana či arakhline e Pavle thaj e Sila, astardine e Jasone thaj još varesave phralen, crdine len angle gavešće šorvale manuša thaj čhonas muj: “Vi akate avile okola kaj uzbunisardine o sasto carstvo,
7 Ndji biyi wa Jason a kpa ba; a; zren mba ni hu nkon nkan ni gbren tre wa Siza a yo'a, ba bla ndi niko chu ri nkan he wa ba yondi Yesu.
a o Jason primisarda len ande piro ćher! Savora von ćeren protiv e carošće uredbe, gajda kaj mothon kaj postojil aver caro – o Isus!”
8 Ba kpa suron kpaa ndji ba baba bi ninkon gbu'a ti meme ni kpi biyi wa ba wo'a.
Kana o them thaj e gavešće šorvale ašundine akava, uznemirisajle,
9 Hu gon wa ba chu Jason baba mbru mba ru ni wo bi lo ba, ba chuba chuwo duba hi.
ali mukline len pe sloboda tek kana line katar o Jason thaj katar aver phrala zalog.
10 Ni chu kima, mri vayi ba ba tru Bulus mba Sila hi ni Beriya. Niwa ba ri niki, ba ri hi ni mi sinagog wu Yahudawa ba.
Čim peli e rjat, e phrala bičaldine e Pavle thaj e Sila ande Verija. Kana aresline okote, počnisardine te džan ande židovsko sinagoga.
11 Zizan ndji biyi bana he nitu mla to zan bi wa ba he ni Tasalonika, ba kpa lan tre'a ni sron ndindi, nda bwu lan nha chachu nda shle si ya nitu duba to ka kpi ba ba tokii.
Okote e Židovurja sas majplemenite katar okola andar o Soluno thaj spremno prihvatisardine o alav e Devlesko. Svako đes istražinas e Svete lila te dićhen dali si godova čače gajda sar phenen o Pavle thaj o Sila.
12 Nitu kima, gbugbu mba ba kpanyime, hu ni mba Greek bari wa ba yaba ni nfutu, baba gbugbu lilon bari.
Askal e but Židovurja paćajine, a gajda vi but ugledne Grkinje thaj baro brojo Grkurja.
13 Niwa Yahudawa bi Tasalonika ba wo ndi Bulus a sia d'bu ni bla lan tre Irji ni Bariya, ba hi niki nda ka chon kpaa ndji ba hwu dri.
Kana e Židovurja andar o Soluno ašundine kaj o Pavle vi ande Verija propovedil o alav e Devlesko, avile thaj vi okote uznemirisardine thaj pobunisarde e themes.
14 Mle, mri vayi ba ba tru Bulus du hi hu nkon wu tu kpaa ma, i Sila mba Timoti ba ki niki.
Askal e phral odma bičaldine e Pavle ando primorje, a o Sila thaj o Timotej ačhiline ande Verija.
15 Biwa ba sia tsro Bulus nkon a ba njiwu aren gbron ka tsra ni kikle gbu wu Athens. Niwa ba don Bulus niki, ba kpa tre nitu kpe wuti rji niwu hi ni ba Sila mba Timoti, ndi duba sima ye niwu.
A okola kaj pratinas e Pavle, đele leja dži ke Atina thaj askal boldine pe ande Verija. Preko lende o Pavle bičhaldas poruka e Silašće thaj e Timoteješće te so majsigo aven leste.
16 Zizan wa Bulus a sia gben ye mba ni Athens, langbiri sron ma a si chon niwa a to gunki ba shu ni kikle gbu'a.
Dok o Pavle ažućarelas len ande Atina, sas zurale uznemirime kaj dićhelas o gav kaj si pherdo idolurja.
17 Niki a si bla ndani k'ma sran ya chachu ni mi sinagog baba Yahudawa baba bari wa babi hu nkon Irji, mba nimi bubu wu leni kpi baba biwa ba heni ki.
E Židovenca thaj e pobožno Grkonenca raspravilas ande sinagoga thaj svako đes po glavno trgo okolenca save okote maladinesas pe.
18 Niki ngame bari bi to rhimren gban, wa babi Epikurean mba Stoic, ba zontu wu sen nyu niwu. Bari ba tre ndi, “A ngye wa ndi wu gbla nyu treyi si son hla?” Bari ba tre “A rju ndji biwa ba yo ndi du ba ye hu mri Irji wa bana to tumana,” nitu a sia dbu bla tre ndindi nitu Yesu mba ta sh'me ni kwu ma.
Gajda astardine te raspravin pe e Pavlesa varesave epikurejcurja thaj e stojičke filozofurja. Jek phenenas: “So akava brbljivco kamel te phenel?” A aver phenenas: “Izgledil kaj propovedil e averenđe devlen” – kaj propovedilas e Bahtali nevimata palo Isuso thaj palo uštipe andar e mule.
19 Ba ban Bulus hi ni Areopagus, nda ni bla ndi, “Wu la mla bla nitu tsro isa yi wa wu sia bla?”
Askal line les thaj inđardine les po sastanko anglo veće po Areopag thaj phendine lešće: “Šaj li phenes amenđe te džanas, sosko si godova nevo sikavipe savo sikaves?
20 Nitu wu nji kpi wa kina to tuma na ye ni ton mbu. Nikima, kisonb mla to tumba.”
Čhos ande amare kan čudne stvarja. Pa kamlamas te džanas so godova trubujasas te značil.”
21 (Zizan bi Athens ba wawumba baba bi tsri wa ba kru nha niba'a, ba sia wu nton mba ni kpe na, hama ni ndu bla mba srenton nitu ikpi isa wa ba rini gbu).
A sa e manuša andar e Atina thaj e strancurja save trajinas maškar lende či provodinas e vrjama ni ande soste aver osim te ćeren svato thaj te ašunen o nevipe.
22 Niki Bulus a lu kri ni tsutsu Ariopagus nda tre ndi, “Biyi ndji Athens, mi to ndi bi bi hu nkon bre irji ni za nkankan.
O Pavle ačhilo maškare ando Areopag thaj phendas: “Manušalen andar e Atina! Dikhav kaj sen ande svako vas zurale religiozne.
23 Niwa mi zren zu si hi, mi mla ya nito kpe wa bi nzu hon ni bre mbi. Mi to iko bre ri wa bi nha “Ni Irji wa bina to na,” Ikpe wa bi nzu hon ni bre nina too na, wawuyi mi bwu bla ni yiwu.
Dok phiravas po gav pažljivo dikhavas tumare svetinje, a arakhlem vi jek žrtveniko pe savo sas ramome: ‘E bipindžarde Devlešće.’ Okova so dakle tumen či pindžaren, a poštujin – godole Devle me objavisarav tumenđe.
24 Irji wa a ti gbungblu wawu mba kpi wa ba he nimi ma, nitu wawuyi hi Bachi wu shulu mba meme, ana son ni ko bre wa ba me ni wo na.
O Del savo stvorisarda o them thaj sa ande leste, Gospodari si e nebesko thaj e phuvjako thaj zato či trajil ande hramurja save si ćerde e manušenđe vastenca.
25 Ana wo ndji mba ni tindu niwu na, ana ndi ani wa kpe ni wo ndji na, nitu a hi wawu kima mba ni nu ndji vrison sisren mba gbron vri ni kpi wawu.
Niti trubun te poslužin les e manušenđe vas, sago kaj si lešće vareso potrebno. Kaj vo si godova savo savorenđe del o trajo, o daho thaj sa aver.
26 Rhi ni ndji ri, a ti gbungblu ndi ni duba ki ni tu gbungblu meme, nda tsra nton mba nyu dren bubu ki mba,
O Del katar o jek manuš stvorisarda sa e manušen te pheren e sasti phuv thaj majanglal odredisardas lenđe e vrjama thaj o than kaj bešena.
27 nitu duba wa Irji ka ba ma nk'mo nkon hi nda hi to wu. Kima me, ana gbangban ni ko nha mbu na.
O Del ćerda godova te e manuša roden les, či li varesar inzardinesas pire vas prema leste thaj te araćhen les, vi ako vo naj dur ni katar jek amendar.
28 Ni wawuyi ki son nda zren nda he ni kpa ndi too wa ndi mbi ri wu to tre a hla ndi 'kita ngame ki hpu ma.'
‘Kaj, ande leste trajisaras, phiras thaj postojisaras’, sago kaj phendine vi varesave katar tumare pesnikurja: ‘Vi amen sam lešće potomkurja.’
29 Nikima, nituwa ki hpu Irji, kina ba ndi nkon wubi wu irji ana to zinariya ko azurfa ko tita iwa kpiwa mren ndi mba ba la ba rhu na.
Sar sam amen, dakle, e Devlesko potomstvo, či tromas te gndisaras kaj si o Del sago o kipo ćerdo katar o sunakaj ili rup ili katar o bar save ćerdine e manušenđe vas thaj lenđi mašta.
30 Nitu ki, Irji wruhle kpi wa kiti ni bwu tu, nda mha yo zi ndi du ndji kagon duba k'ma sron sran.
O Del či lel ando obzir e vrjama kana senas ando bidžanglipe, ali o Del akana zapovedil sa e manušenđe pe svako than te pokajin pe,
31 A he toki nitu a yo vi wa ani gaatre ni gbungblu wawu ni nkon tsatsra zu ni wo ndji wa a chu zi ye. Irji guchi nu kpe wu tsro to nitu ndji yi ni ko nha wa a nzu lu ri ni kwu'a.
kaj odredisarda o đes kana pravedno sudila sa e themenđe prekal o Manuš saves odredisardas. Godova potvrdisarda angle sa e manuša kana vazda les andar e mule.”
32 Niwa ndji bi Athens ba wo nitu tsame ri ni kwu, bari mba ban za Bulus, e bari ba tre ndi, “Ki la sreton ngari ni wo nitu kpeyi.”
Kana ašundine kaj spomenil o uštipe andar e mule, varesave marenas muj, a aver phendine: “Pale akava čhasa tute kan aver data!”
33 Hu gon ki, Bulus rju donba.
Gajda o Pavle đelotar lendar.
34 E ndi bari ba hu ka zontu niwu nda kpanyime, nimi mba Dionysius wu Areopagus, wari wa ndema hi Damaris, baba bari wa ba he ni ba.
Ipak, varesave manuša pridružisajle lešće thaj paćajine, a maškar lende sas vi o Dionisije savo sas člano ande baro veće po Areopag, thaj e manušnji alaveja Damara thaj aver manuša.
