Matiwos Dooshishiyo 12
1 Iyesus manoori sanbati aawon sndeyi taari taalotsna b́beshefere b́tesh, b́ danifwots k'ak'wtsat boteshtsotse sndeyi motso k'ut'dek't moo dek't botuwi.
Ob tistem času je šel Jezus na šabatni dan skozi žitna polja, njegovi učenci pa so bili lačni in začeli smukati žitno klasje ter jesti.
2 Ferisawino eteefwots man bek't Iyesussh, «S'iile! n danifwots sanbati aawon k'alk'ayere eteetso bo k'aliri!» boeti.
Toda ko so to videli farizeji, so mu rekli: »Glej, tvoji učenci delajo to, česar ni zakonito početi na šabatni dan.«
3 Iyesuswere boosh hank'o bíet, «Dawitnat bínton teshts ashuwots k'ak'at boteshor Dawit b́ k'altso b́jamon nababeratsteya?
Toda rekel jim je: »Ali niste brali, kaj je storil David, ko je bil lačen in tisti, ki so bili z njim,
4 Bí Ik'o moots kindt kahniwotsiyere okoon bín wotowa bínton teshtswotsi wotowa bomarawok'o nemon baziyetso, S'ayin tusho b́meyi.
kako je vstopil v Božjo hišo in jedel hlebe navzočnosti, ki jih ni bilo dovoljeno jesti njemu niti ne tistim, ki so bili z njim, temveč samo duhovnikom?
5 Ando kahniwots sanbati aawon Ik' mootse finefetsr sanbati niwo bokimshor naand wotar boats b́tawerawok'o Muse weeron imetso nemotse guut'etso nababeratsteya?
Ali niste brali v postavi, kako to, da ob šabatnih dneh duhovniki v templju skrunijo šabat in so brez krivde?
6 S'uznmó Ik' mooniyere bogo hambe! hanoke b́fa'oni etirwe itsha.
Toda povem vam: ›Da je na tem kraju nekdo večji kakor tempelj.‹
7 Ando aani ‹Taa t geyirwo mhretiya bako woshaliyee› etiru mas'aafi keewirwo eeg b́ wottsok'o it t'iwintsink'ere morro deshaw ashuwotsats angshrawnk'tee b́teshi.
Toda če bi vedeli, kaj to pomeni: ›Usmiljenje hočem imeti in ne žrtve, ‹ ne bi obsojali nedolžnih.
8 Ash na'o dab sanbatoshor doonze.»
Kajti Sin človekov je Gospod celó šabatnemu dnevu.«
9 Beyok manoke tuut Iyesus ayhudi Ik' k'oni moots b́ kindi,
In ko je odšel od tam, je šel v njihovo sinagogo.
10 Manoknowere b́kish iko lasha'ats ash iko fa'e b́tesh, Iyesusi bín bodetset keewo geyiru ik ik ashuwots, «Sanbati aawots shodtswotsi kashiyo nemotse fa'a?» eton bo'aati.
In glej, tam je bil človek, ki je imel svojo roko izsušeno. In da bi ga lahko obdolžili, so ga vprašali, rekoč: »Ali je zakonito zdraviti na šabatne dneve?«
11 Iyesuswere hank'o boosh bíet, «Ititse mereer iko detstso, b́ mereero sanbati aawots gop'ots b́shirotse b́fed'iyal geetsde kishrawo kone?
In rekel jim je: »Kateri človek bi bil tukaj med vami, ki bi imel eno ovco in če bi ta na šabatni dan padla v jamo ali je ne bi prijel ter je dvignil ven?
12 Eshe, asho mereeroniyere aawk'owe bog k'awntsetsi woto b́k'azeti! Manshe sanbati aawon sheeng keewo fino baziyekaliye.»
Koliko bolj je potem človek boljši kakor ovca? Zaradi tega je na šabatne dneve zakonito delati dobro.«
13 Maniyere il Iyesus b́kish lasha'ats ashosh, «N kisho jargwe» bí'et. Bíwere b́ jargree b́kisho kashwtsat ari b́ kish jeenok'o wotb́wtsi.
Tedaj reče človeku: »Iztegni svojo roko.« In ta jo je iztegnil in bila je v celoti ozdravljena, podobno kakor druga.
14 Ferisawino eteefwotsmó, manoke kesht Iyesusi aawk'o k'alde'er boúd'itwok'o shiyeyo dek'botuwi.
Potem so farizeji odšli ven in imeli zborovanje proti njemu, kako bi ga lahko pokončali.
15 Iyesusmó bo t'awi gondo dank'rat beyokmanoke k'azb́tuwi, ay ashuwotswere b́ shuutso shoydek't boami, shodts jamwotsnowere b́ kashiyi.
Toda ko je Jezus to izvedel, se je umaknil od tam in sledile so mu velike množice in vse je ozdravil
16 Ash ashuwotsshmó b́ jango konshor bokeewrawok'o kup'sh dek't bíazazi,
ter jim naročil, da naj ga ne razglašajo,
17 Han b́wotwere nebiywo Isayasn bek'on keewetso b́s'eenishe.
da bi se lahko izpolnilo, kar je bilo rečeno po preroku Izaiju, rekoč:
18 «Hambe! galtdek'tso tguutsoni! Bíye taa tshnfonat bín tgeneeúwitwoniyee, T shayiro bíats beezitwe, Bíwere kááwts angsho ashuwotssh kuh keewitwe.
›Glej moj služabnik, ki sem ga izbral, moj ljubljeni, v katerem je moja duša zelo zadovoljna. Svojega duha bom položil nadenj in oznanil bo sodbo poganom.
19 Bí mooyatsee, wee kúheratse, Weer weeratsnowere b́ k'ááro shishetwo aaliye,
Ne bo se ne prepiral niti ne vpil niti na ulicah nihče ne bo slišal njegovega glasu.
20 Bí k'is'ets eltono dab tishatsee, S'úwiru gagi c'eeshonor takratsee, Man b́k'alirwere kááwts angsho da'a b́dek'fetsoshe.
Poškodovanega trsta ne bo zlomil in kadečega stenja ne bo pogasil, dokler ne privede sodbe do zmage.
21 Ik' ashwotera ashuwots bín jangitúne.»
In v njegovo ime bodo zaupali pogani.‹
22 Maniyere il shed'ano bín s'eents ash iko ááwu dogonat gidik'o Iyesusok dek't boweyi, bíwere bín b́kashi, ashmanwere bek'onat noon keewon b́ fali.
Tedaj je bil k njemu priveden nekdo obseden s hudičem, slep in nem in ga je ozdravil, do take mere, da je slepi in nemi tako govoril kakor videl.
23 Ash jamo adt, «Han Dawit naayi wotifa k'úúna?» boeti.
In vsa množica je bila osupla ter rekla: »Ali ni ta Davidov sin?«
24 Ferisawino eteefwotsmó man boshishtsok'on «bí ‹Beel Zebuli› eteets Shed'ani naashona bako Sheed'no kishratsee» boeti.
Toda ko so farizeji to slišali, so rekli: »Ta ne izganja hudičev, razen z Bélcebubom, princem hudičev.«
25 Ieyesuswere bo asaabiyo dank'rat boosh hank'o bíet «Ik mengesto kayeyarr bí atsatsewo b́gawetka wotiyal mengst man dihe b́dihiti. Mank'o kit iko wee ik maa asho bíatsatsewo b́ k'aleyal kup'arr beyo falratse.
Jezus pa je poznal njihove misli in jim rekel: »Vsako kraljestvo, razdeljeno zoper sebe, je privedeno v opustošenje in nobeno mesto ali hiša, razdeljena zoper sebe, ne bosta obstala.
26 Shed'anonwere Shed'ano b́kishitka wotiyal bíatsatsewo k'alere etee, eshe, b́ mengsto aawk'oneya kup'arr beyo b́faliti!
In če Satan izganja Satana, je razdeljen zoper sebe; kako bo potem obstalo njegovo kraljestvo?
27 Eshe, taa fo'erawotsi t kishir Beelzebulna wotiyal, it nanaonmó eegoneya bokishiri? Manshe it nana'uwots itats angshitune.
In če z Bélcebubom izganjam hudiče, s kom jih izganjajo vaši otroci? Zatorej bodo oni vaši sodniki.
28 Taa fo'erawo tkishir Ik'i shayrona wotiyal eshe Ik'i mengstu itmaants waarane etee.
Toda če z Božjim Duhom izganjam hudiče, potem je k vam prišlo Božje kraljestvo.
29 Ando ash iko shino kúp'o b́tifawo kúp'man moots kindr b́ detstso biik'o aawk'o k'alrniya b́faliti.
Kako lahko sicer nekdo vstopi v hišo močnega in opleni njegove dobrine, razen če najprej ne zveže močnega? In tedaj bo oplenil njegovo hišo.
30 Taanton woteraw jamó taank'eefitkee, taanton kakurawo bad'iye b́bad'iri.
Kdor ni z menoj, je proti meni; in kdor ne zbira z menoj, razsipa na široko.
31 Mansh asho aawnari morro b́finitwosh wee c'ash jamosh oorowe eto daatsitwe etirwe itsha, S'ayin shayiro c'ashetu jamoshmó b́ morro bísh oorowe eteeratse.
Zatorej vam pravim: ›Vsake vrste greh in bogokletje bo ljudem odpuščeno, toda bogokletje zoper Svetega Duha ljudem ne bo odpuščeno.
32 Ash na'o c'ashetu jamo b́ morro bísh oorowe eto daatsitwe. S'ayin shayiro c'ashetu jamonmó datsanatse wotowa weet datsatse b́ morro bísh oorowe eteeratse. (aiōn g165)
In kdorkoli govori besedo zoper Sina človekovega, mu bo to odpuščeno; toda kdorkoli govori zoper Svetega Duha, mu ne bo odpuščeno ne na tem svetu ne v svetu, ki pride.‹ (aiōn g165)
33 «Mit jamo b́ shuwon b́ danefotse miti sheengo detso itsh geyife, b́ shuwonwere sheeng wotitwe, mito gond b́wotiyalmó b́ shuwonwere gonde b́wotefoni.
Ali drevo dobro obrodi in je njegov sad dober, ali pa drevo slabo obrodi in je njegov sad slab; kajti drevo se spozna po njegovem sadu.
34 It dawnzi nana'otso! gondwotsi wotefetsat sheeng keewo keewosh awuk'o k'alrniya it faliti? Asho b́ nonotse b́ keewirwo b́ nibotse s'eent oortsoniye.
Oh gadji rod, kako lahko vi, ki ste hudobni, govorite dobre besede? Kajti iz obilja srca usta govoré.
35 «Ash sheengo b́ nibi sheengotse s'eents sheeng keewo kishitwe, gond ashonwere b́ nibi gondotse s'eents gond keewo kishitwe.
Dober človek iz dobrega zaklada srca prinaša dobre stvari, hudobnež pa iz zlega zaklada prinaša zle stvari.
36 Ariko itsh keewirwe, ashuwots kaashk'on bokeewiru aap' ik ikosh angshi aawots boon aatetwee.
Toda povem vam: ›Za vsako prazno besedo, ki jo bodo ljudje izgovorili, bodo na dan sodbe o tem dajali obračun.‹
37 Ni aap'tsatse tuutson neesh angshetwe, n aap'ts aap'atse tuutson ni'ats angshetwe.»
Kajti po svojih besedah boš opravičen in po svojih besedah boš obsojen.«
38 Manoor nem danif ik ikwotsnat ferisawino etefwotsn Iyesussh, «Danifono! adits milikito n finere bek'osh geefone!» bo et.
Tedaj so nekateri izmed pisarjev in farizejev odgovorili, rekoč: »Učitelj, od tebe želimo videti znamenje.«
39 Wotowa bako hank'o ettni boosh bíaaniy «Gondonat amaneraw s'oot'o adits milikito bek'o geefe, wotowa eree nebiyiwo Yonas dúri adits milikitoniyere okoon k'osho adits milikito imeratse.
Toda odgovoril jim je in rekel: »Hudoben in zakonolomen rod išče znamenje, pa mu ne bo dano nobeno drugo znamenje, razen znamenja preroka Jona.
40 Yonas mus'i eeno maac'otse keez aawonat keez t'úwon b́ beshiyitsok'o, mank'o ash na'o dowootse keez aawonat keez t'úwon beshiyitwe.
Kajti tako, kakor je bil Jona tri dni in tri noči v kitovem trebuhu, tako bo Sin človekov tri dni in tri noči v osrčju zemlje.
41 Nenewe kitutsi ashuwots angshi aawots and dúranatse s'oot'anotsnton tuur bíyats angshitunee, Nenewe ashuwots Yonas nabtso bo shishor bo morrosh goynat naandrone etrne. Andmó Yonasiyere bogo hanoke fa'e.
Ljudje iz Niniv bodo ob sodbi vstali s tem rodom in ga obsodili, ker so se ob Jonovem oznanjevanju pokesali; in glejte, tukaj je večji kakor Jona.
42 Múúrtsu naashú Solomon dani teleefo k'ebosh dats daaratse b́watsotse angshi aawots andi dúri s'oot'anotsnton tuur bo atsats angshitwaniyee, andmó Solomoniyere bogo hanoke fa'ee.»
Kraljica z juga bo ob sodbi vstala s tem rodom in ga obsodila, kajti prišla je iz najbolj oddaljenih krajev zemlje, da sliši Salomonovo modrost; in glejte, tukaj je večji kakor Salomon.
43 Haniye il Iyesus hank'owa bí'et, «Kim shayiro ash atsotse b́keshor kash b́dek'etwoko geyaarr aats aaloke shuuk' beyok b́gúúriti. Wotowa eré daatsratse,
Kadar je nečisti duh odšel iz človeka, hodi po suhih krajih, iščoč počitka, in ga ne najde.
44 Mansh ‹T keshts moots aanarr amna› bíetet. Aanarr b́woorowere, b́ maaman baash wotaarr, s'ayinr, k'anwtsarr b́befere daatsitwe.
Potem reče: ›Vrnil se bom v svojo hišo, od koder sem izšel.‹ In ko pride, jo najde prazno, pometeno in okrašeno.
45 Maniye okoon, kim shayiro amr bíyere gondts k'osh shawat Fo'erawwotsi de'er b́weti. Bowere shin Fo'erawman maa teshts asho atsotse kindde'e towaar bítse bobeti. Mansh ashman beyo baltsoniyere iltso iki gonde b́woiti. Gond dúranatsi s'oot'anotsats bodetuwonwere han arts keewe.»
Tedaj gre in s seboj vzame sedem drugih duhov, zlobnejših kakor on sam in vstopijo ter prebivajo tam in končno stanje tega človeka je slabše kakor prvo. Točno tako bo tudi temu zlobnemu rodu.«
46 Iyesus ash ashosh keewoke b́befere, bíndnat bí eshwotsn bínton keeweyo geyat́ úratse bo need'efere botesh. [
Medtem ko je še govoril množici, glej, so stali zunaj njegova mati in njegovi bratje, želeč govoriti z njim.
47 Manoke teshts ashuwotsitse iko Iyesussh, «Hamb nindnat ni eshwotsn neen keewiyosh geeyatniye úratse boned'iri.» bíet.]
Potem mu je nekdo rekel: »Glej, tvoja mati in tvoji bratje stojijo zunaj in želijo govoriti s teboj.«
48 Wotowa bako Iyesus «Tind kone? Ti eshwots konotsne?» ett bísh bí aaniy.
Toda odgovoril je in rekel tistemu, ki mu je povedal: »Kdo je moja mati? In kdo so moji bratje?«
49 Maniyere il b́danifwots maants kisho jargdek't kitsfetst hank'o bíet, «Tindnat tieshwots hamb, hanotsiye,
In svojo roko je iztegnil proti svojim učencem ter rekel: »Glejte, moja mati in moji bratje!
50 Darotse fa'o tnih shuntso k'alitu jamwots tíeshuu, t mishu, tindu bonee.»
Kajti kdorkoli bo izvrševal voljo mojega Očeta, ki je v nebesih, ta je moj brat in sestra in mati.«
