< Gesami Hea:su 147 >

1 Hina Godema nodoma! Ninia Godema nodone gesami hea: mu da defea! Ema nodomu da noga: idafa amola moloidafa.
Hvalite Gospoda; ker dobro je prepevati Bogu našemu; ker prijetno, spodobno je hvaljenje.
2 Hina Gode da Yelusaleme ea hou bu hahamonana. E da mugululi asi dunu bu lale sala.
Zidar Jeruzalema Gospod, Izraelce zbira razkropljene.
3 E da baligili da: i dioi dunu amo ilia dogo denesisa. E da ilia fofa: gi lala: gisa.
On ozdravlja potrte v srci in obvezuje v njih bolečinah.
4 E da gasumuni ilia idi ilegei dagoi. Amola gasumuni afae afae ilia dio adosa.
Prešteva zvezd število, kliče jih, kolikor jih je, po imenih.
5 Ninia Hina Gode da bagadedafa amola gasa bagadedafa. Ea asigi dawa: su amo afaega defemu da hamedei.
Velik je Gospod, Bog naš, in mnoga moč njegova, razumnost njegova brezmerna.
6 E da fonoboi dunu wa: lesisa. Be wadela: i hamosu dunu, osoba banenesisa.
Krotke podpira Gospod, hudobne potiska noter do tal.
7 Hina Godema nodone gesami hea: ma! Ninia Godema nodone sani baidama duma!
Pojte hvalne pesmi Gospodu, na strune prepevajte našemu Bogu.
8 E da mu dedeboma: ne, mu mobi baila: lesisa. E da osobo bagadema gibu iaha. E da agologa, gisi heda: ma: ne hahamosa.
On zagrinja z gostimi oblaki nebesa; dež napravlja zemlji, daje, da seno rodevajo gore.
9 E da ohe fi ilima ha: i manu iaha. Guimi mano da ga: sea, E da ilima ha: i manu iaha.
Živež svoj daje živini, mladim krokarjem, ki čivkajo.
10 E da gasa bagade hosi amola nimi bagade dadi gagui dunu amo hahawane hame ba: sa.
Moči konjeve se ne veseli, stegna odličnega moža mu niso po volji;
11 Be E da fonoboi dunu amo da Ema nodobe amola Ea mae fisili asigidafa hou dafawaneyale dawa: be, amo dunu E da hahawane ba: sa.
Po volji so Gospodu boječi se njega, kateri imajo nado v milosti njegovi.
12 Yelusaleme fi! Hina Godema nodoma! Saione fi! Dilia Godema nodoma!
S hvalo slávi Jeruzalem Gospoda, hvali Boga svojega, o Sijon.
13 E da dilia logo ga: su gasa bagadewane dialoma: ne hamosa. E da dilia fi dunuma hahawane hamosa.
Ker zapahe tvojih vrát utrjuje, sinove tvoje blagoslavlja sredi tebe.
14 E da dilia soge alaloa gaga: sa. E da dili sadima: ne, widi ha: i manu noga: idafa dilima iaha.
Mir daje pokrajinam tvojim, z mozgom pšenice te siti.
15 E da osobo bagadema hamoma: ne sia: sea, Ea sia: be liligi da hedolowane hamoi dagoi ba: sa.
Ko pošlje govor svoj na zemljo, urno izteče beseda njegova.
16 E da mugene su, abula agoai baila: lesisa. Amola anegagi ofo gulu agoane dudulisisa.
Sneg daje kakor volno, slano razsiplje kakor pepél.
17 E da mugene amo igi fofonobo agoane iasisa. E da anegagidafa eso iasisia, dunu afae da amo ganodini esalumu hamedei ba: sa.
Led svoj meče dol, kakor koščke; pred mrazom njegovim kdo prebije?
18 Amasea, E da amo hamoma: ne sia: sea, mugene ganumu da daeasa. E da fo iasisia, hano da ahoana.
Besedo svojo pošlje in jih raztaja; kakor hitro pihne veter svoj, iztekó vodé.
19 E da sia: ne iasu amo Ea fi dunuma iaha. E da Ea sema amola hamoma: ne sia: i amo Isala: ili fi ilima iaha.
Besede svoje naznanja Jakobu; postave svoje in pravice svoje Izraelu.
20 E da eno fifi asi gala ilima agoane hame hamosu. Eno fifi asi gala, ilia da Ea sema hame dawa: Hina Godema nodoma!
Ni storil tako nobenemu narodu; zatorej ne poznajo tistih pravic. Aleluja.

< Gesami Hea:su 147 >