Maga 12
1 Yesu da fedege sia: ilima amane olelei, “Dunu afae da waini sagai bugili, noga: le gagole, waini fage dabasu diasu hamomusa: , uli dogoi. Amo bugi noga: le sosodo aligima: ne, e da diasu sedade gagagula heda: i. E da eno ouligisu dunu ilima waini bugi ouligima: ne sia: nanu, soge badilia asi.
In začel jim je govoriti s prispodobami. » Neki človek je zasadil vinograd in okoli njega postavil ograjo ter izkopal prostor za vinsko kad in zgradil stolp ter to prepustil poljedelcem in odšel v daljno deželo.
2 Waini faimu eso da doaga: beba: le, e da amo ouligisu dunuma ea dabe lamusa: , ea hawa: hamosu dunu asunasi.
In ob primernem času je k poljedelcem poslal služabnika, da bi od poljedelcev lahko prejel sad od vinograda.
3 Be hawa: hamosu dunu bidi lala asi doaga: beba: le, ouligisu dunu ilia da e gasawane gaguli, fegasuga fane, dabe mae iawane se fasi.
Oni pa so ga zgrabili in ga pretepli ter ga odgnali praznega.
4 E da eno hawa: hamosu dunu ilima asunasi. Be ilia da amo dunu ea dialuma fane, ema wadela: le hamoi.
In ponovno je poslal k njim drugega služabnika; in nanj so metali kamne in ga ranili na glavi ter ga spodili nespodobno obravnavanega.
5 E da eno dunu asunasi. Be ilia da amo dunu medole legei. E da eno bagohame asunasiba: le, mogili ilia fai, mogili ilia medole legei dagoi.
In ponovno je poslal drugega; in so ga ubili in mnoge druge; nekatere so pretepli, druge pa ubili.
6 Be dunu afadafa esalu. Amo da ea dogolegei manodafa. Amalalu, e da ea dogolegei dunu mano asunasi. E da agoane dawa: i, “Ilia da na manodafa hahawane ba: mu!”
Imel je torej še enega sina, svojega srčno ljubljenega, tudi njega je zadnjega poslal k njim, rekoč: ›Mojega sina bodo spoštovali.‹
7 Be waini sagai ouligisu dunu ilia da amane sia: dasu, “Hina ea mano manebe goea! E da hobea soge huluane lamu. Amaiba: le, amo dunu ninia medole legele, ea nana huluane ninia fawane lamu.”
Toda tisti poljedelci so med seboj govorili: ›Ta je dedič; pridite, ubijmo ga in dediščina bo naša.‹
8 Amalalu, ilia da hina ea mano gaguli, medole legele, waini sagai amo gadili ha: digi.
In vzeli so ga in ga ubili ter ga vrgli iz vinograda.
9 Amaiba: le, waini sagai hina da adi hamoma: bela: ? E da misini, wadela: i ouligisu dunu medole legele, ea waini sagai ouligisu hou eno dunuma imunu.
Kaj naj torej stori gospodar vinograda? Prišel bo in uničil poljedelce in vinograd dal drugim.
10 Dilia Gode Sia: Dedei idibala: ? Na agoane dawa: Dilia da idi dagoi. Amo sia: , `Diasu gagusu dunu da igi afae higa: iba: le yolesi. Be wali amo igi da mimogo hamoiba: le, igi eno huluane baligisa.
In ali niste brali tega pisma: »Kamen, ki so ga graditelji zavrnili, je postal glava vogalu;
11 Gode da amo hou hamoiba: le, ninia fofogadigili nodone ba: sa,’”
to je bilo Gospodovo delo in to je čudovito v naših očeh?‹«
12 Yu ouligisu dunu da Yesu afugili gagulaligimusa: dawa: i galu. Bai amo fedege sia: da ilia hou olelei, amo ilia da dawa: i galu. Be ilia da eno dunu gilisi ilima beda: iba: le, yolesili asi.
In prizadevali so si, da ga primejo, toda bali so se množice, kajti vedeli so, da je prispodobo govoril zoper njih; in pustili so ga ter odšli svojo pot.
13 Ilia da Yesuma sia: ga sani agoane hamomusa: , Fa: lisi dunu amola Helode ea fidisu dunu amo Yesuma asunasi.
In k njemu so poslali nekatere izmed farizejev in herodovcev, da ga ujamejo v njegovih besedah.
14 Amo da Ema doaga: le, amane sia: i, “Olelesu! Dia hou da moloidafa ninia dawa: Di da osobo bagade dunu mae dawa: le, Gode Ea hou fawane olelesa. Ninima adoma! Su lidisu muni amo Gamane Hina Sisa ema iabe da ninia Sema wadela: sala: ? Amo imunu da defea o defea hamela: ?”
In ko so prišli, mu rečejo: »Učitelj, vemo, da si pošten in se ne oziraš na človeka, kajti ne oziraš se na zunanjost ljudi, temveč v resnici učiš Božjo pot: ›Ali je zakonito dajati cesarju davek ali ne?
15 Be Yesu da ilia ogogosu hou dawa: beba: le, ilima amane sia: i, “Dilia abuliba: le Na saniga sa: ima: ne, Na hou ado ba: sala: ? Dilia silifa muni fage Na ba: ma: ne olema!”
Ali naj dajemo ali naj ne dajemo?‹« Ker pa je vedel za njihovo hinavščino, jim je rekel: »Kaj me skušate? Prinesite mi kovanec, da ga lahko pogledam.«
16 Ilia da muni fage afae gaguli misi. Yesu da ilima amane adole ba: i, “Amoga dedei da nowa ea odagi amola nowa ea dio dedebela: ?” Ilia bu adole i, “Sisa!”
In prinesli so ga. On pa jim reče: »Čigava je ta podoba in napis?« In rekli so mu: »Cesarjeva.«
17 Amalalu, Yesu E amane sia: i, “Defea! Dilia Sisa ema imunu liligi hima ima! Be dilia Godema imunu liligi Hima ima!” Ilia da Eba: le bagadewane fofogadigi.
Jezus jim je odgovoril, rekoč: »Povrnite cesarju stvari, ki so cesarjeve, Bogu pa stvari, ki so Božje.« In so se mu čudili.
18 Sa: diusi dunu fi da agoane dawa: sa. Osobo bagade dunu da bogosea, ilia da bu hame wa: legadosa. Sa: diusi dunu mogili da Yesuma doaga: le, Ema amane adole ba: i,
Potem so k njemu prišli saduceji, ki pravijo, da ni vstajenja; in vprašali so ga, rekoč:
19 “Olelesu! Mousese da ninima hamoma: ne sia: amane dedei, ‘Dunu da mano hame lalelegeiwane bogosea, ea ola eya da ea didalo lale, amo ea mano lalelegesea da musa: bogoi amo buga: i ilia sia: sa.
»Učitelj, Mojzes nam je zapisal: ›Če komu umre brat in za seboj zapusti svojo ženo, pa ne zapusti otrok, da naj njegov brat vzame njegovo ženo in svojemu bratu obudi seme.‹
20 Eso afaega, dunu da dunu mano fesuale galu. Magobo mano da uda lale, be mano mae lalelegeiwane bogoi.
Bilo je torej sedem bratov; in prvi je vzel ženo in umirajoč ni zapustil semena.
21 Amalalu, magobo mano bogoi amo ea eya da ea didalo hi lai. E amola mano mae lale bogoi. Eno eya amola da ea didalo lale, e amola agoane bogoi.
In vzel jo je drugi ter umrl [in] niti on ni zapustil semena in tretji prav tako.
22 Amalalu, fesuale huluane agoane hamoi. Uda da dunu fesuale amoga lai dagoi, be mano hame lalelegei. Fa: no, amo uda amola da bogoi.
In sedem jo je imelo, pa niso zapustili semena. Zadnja od vseh je umrla tudi ženska.
23 Osobo bagade bogoi dunu huluane da Bogoi Wa: lesisu Eso amoga uhini wa: legadosea, amo uda da dunu fesuale amoga lai dagoiba: le, e da nowa dunu ea uda esaloma: bela: ?”
Ob vstajenju torej, ko bodo vstali, čigava žena bo od teh? Kajti sedem jo je imelo za ženo.«
24 Yesu E bu adole i, “Dilia da Gode Sia: Dedei amola Gode Ea Gasadafa Hou hame dawa: beba: le, giadofale dawa: !
Jezus jim je odgovoril, rekoč: »Ali se ne motite zato, ker ne poznate [ne] pisem niti Božje moči?
25 Be Bogoi Wa: lesisu Eso amoga, dunu da uda hame lamu amola uda da gawa hame fimu. Dunu amola uda huluane da gilisili Hebene a: igele fi amo defele ba: mu.
Kajti ko bodo vstali od mrtvih, se ne bodo niti poročali niti ne bodo dane v zakon; temveč so kakor angeli, ki so v nebesih.
26 Be dilia bogoi uhini wa: legadosu hou dawa: musa: , Mousese ea sia: dedei dawa: ma. Mousese da ifa nei amo hame susai ba: loba, Gode da ema amane sia: i, “Na da A: ibalaha: me ea Gode esala amola Aisage ea Gode esala amola Ya: igobe ea Gode esala!”
In glede mrtvih, da bodo obujeni; kaj niste brali v Mojzesovi knjigi, kako mu je Bog govoril v grmu, rekoč: ›Jaz sem Bog Abrahamov in Bog Izakov in Bog Jakobov?‹
27 Gode da ilia Gode esala Hi da sia: beba: le, ilia da hame bogoi esala amo ninia dawa: Gode da bogoi dunu ilia Gode hame be esalebe dunu ilia Gode! Dilia da dafawane giadofale dawa: sa!”
On ni Bog mrtvih, temveč Bog živih. Torej delate veliko napako.«
28 Sema olelesu dunu afae da amogawi esalu. E da amo sia: dasu nabi dagoi. E da Yesu da Sa: diusi dunuma noga: le adole iabe ba: i dagoi. Amaiba: le, e da Yesuma amane adole ba: i, “Hamoma: ne Sia: i baligili bagadedafa da habola: ?”
In prišel je eden izmed pisarjev in jih slišal skupaj razmišljati in ker je dojel, da jim je dobro odgovoril, ga je vprašal: »Katera je prva izmed vseh zapovedi?«
29 Yesu E bu adole i, “Bisili Hamoma: ne sia: i da amo, ‘Isala: ili fi nabima! Hina Gode da ninia Gode afadafa fawane.
Jezus mu je odgovoril: »Prva izmed vseh zapovedi je: ›Poslušaj, oh Izrael: ›Gospod, naš Bog, je edini Gospod.
30 Dilia dogoga, dilia a: silibuga, dilia asigi dawa: suga amola dilia gasaga, Godema asigima!’
In ljubil boš Gospoda, svojega Boga, z vsem svojim srcem in z vso svojo dušo in z vsem svojim mišljenjem in z vso svojo močjo; ‹‹ to je prva zapoved.
31 Amo bagia, Hamoma: ne Sia: i bagade da amane diala, ‘Dilia da: i hodo amoma asigi hou defele, dilia na: iyadoma asigima.’ Amo Hamoma: ne Sia: i aduna da baligi bagadedafa. Eno Hamoma: ne Sia: i da amo aduna hame baligisa.”
Druga pa je podobna, namreč ta: ›Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.‹ Nobena druga zapoved ni večja kakor ti [dve].«
32 Sema olelesu dunu da Yesuma bu adole i, “Defea Olelesu! Di da noga: le sia: i! Gode da afae fawane eno hame. Di da dafawane sia: i.
In pisar mu je rekel: »Dobro, Učitelj, povedal si resnico, kajti samo en Bog je; in ni drugega razen njega.
33 Amola ninia dogoga, ninia asigi dawa: suga amola ninia gasaga Godema asigimu da defea. Amola ninia asigi hou ninia da: i hodo amoma asigi hou defele, ninia na: iyadoma asigimu da defea. Amo hou da Godema ohe fi medole legele, gobele salasu hou huluane bagadewane baligisa.”
In ljubiti njega z vsem srcem in z vsem razumevanjem in z vso dušo in z vso močjo in ljubiti svojega bližnjega kakor samega sebe, je več kakor vse žgalne daritve in žrtvovanja.«
34 Amo Sema olelesu dunu da dawa: iwane adole iabe, amola Yesu da amo ba: beba: le, Yesu da ema amane sia: i, “Di da Gode Ea Hinadafa Hou gadenene lela.” Amo fa: no, eno dunu da beda: iba: le, Yesuma bu hame adole ba: i.
Ko je Jezus videl, da je razumno odgovoril, mu je rekel: »Nisi daleč od Božjega kraljestva.« In nató se mu nihče ni drznil zastaviti kakršnegakoli vprašanja.
35 Yesu da Debolo Diasu ganodini olelelaloba, E amane adole ba: i, “Sema olelesu dunu da abuliba: le Mesaia da Da: ibidi ea aowa fawane olelesala: ?
In Jezus je, medtem ko je učil v templju, odgovoril in rekel: »Kako pravijo pisarji, da je Kristus Davidov Sin?
36 Gode Ea A: silibu Hadigidafa Gala olelebeba: le, Da: ibidi hi da amane sia: i, ‘Hina Gode da na Hina Gode Ema amane sia: i, ‘Na lobodafadili fima. Dia emoga osa: le heda: ma: ne, Na da dia ha lai dunu hasalasimu.’
Kajti sam David je po Svetem Duhu rekel: › Gospod je rekel mojemu Gospodu: ›Sédi na mojo desnico, dokler ne naredim tvojih sovražnikov za tvojo pručko.‹‹
37 Da: ibidi hi da Mesaiama Hina Gode Dio asuli. Amaiba: le, E da Da: ibidi ea aowa fawane hame!” Dunu huluane da amo sia: hahawane nabi.
David mu torej sam reče Gospod in od kod je on potem njegov sin?« In preprosto ljudstvo ga je rade volje poslušalo.
38 Dunu bagohame ilima olelelaloba, Yesu E amane sia: i, “Dilia Sema olelesu dunu ilia hou dawa: ma! Ilia da abula sedadedafa salawane, bidiga lama: ne diasuga ahoa. Ilia da dunu eno ilima nodone begudumu hanai gala.
In v svojem nauku jim je rekel: »Pazite se pisarjev, ki radi hodijo v dolgih oblačilih in imajo radi pozdrave na trgih
39 Ilia da sinagoge diasu ganodini, fisu ida: iwane hedolo lasa. Ilia da lolo nasu amoga ahoasea, fisu noga: i amoga hedolo fisa.
in vodilne sedeže v sinagogah in najpomembnejša mesta na praznovanjih,
40 Ilia da didalo ea labe hedolo wamolasa. Ilia da ogogolewane, sedadewane sia: ne gadosu hiougisa. Ilia se iasu da bagadewane baligimu.”
ki vdovam požirajo hiše in za pretvezo delajo dolge molitve; ti bodo prejeli večjo obsodbo.«
41 Yesu da Debolo Diasu muni salasu gadenenewane lelu. E da dunu bagohame muni amoga salalebe ba: i. Bagade gagui dunu bagohame da muni bagade sali.
In Jezus je sedel nasproti zakladnici in gledal, kako množica meče denar v zakladnico; in mnogi, ki so bili bogati, so veliko vrgli vanjo.
42 Amalalu, hame gagui didalo afae da misini, muni fage fonobahadi aduna, 2 doea agoane muni salasu ganodini sali.
Prišla pa je neka siromašna vdova in vanjo vrgla dva kovanca, kar je en novčič.
43 Amo hou ba: beba: le, Yesu da Ea ado ba: su dunuma misa: ne sia: i. E da ilima amane sia: i, “Amo hame gagui didalo ea iasu da eno dunu huluane ilia iasu amo baligi dagoi.
K sebi je poklical svoje učence in jim reče: »Resnično, povem vam: ›Da je ta siromašna vdova vrgla vanjo več kakor vsi, ki so metali v zakladnico,
44 Ilia da bagade gaguiba: le, ilia hame hanai liligi la: idi fawane iasu. Be amo didalo da hame gagui, be e da ea labe huluanedafa i.”
kajti vsi ti so metali od svojega obilja, toda ona je od svojega siromaštva vrgla vanjo vse, kar je imela, celó ves svoj dohodek.‹«
