Matta 12
1 Ki fiya cuwa, Yecu kwen yam ki kakuk fobka mor tankini. Bibei tomange ceu nuwa wura ti, la ci kwer dor cangero ti citi cai.
Ob tistem času je šel Jezus na šabatni dan skozi žitna polja, njegovi učenci pa so bili lačni in začeli smukati žitno klasje ter jesti.
2 La fariciyawa to nyori, cin yii Yecu, “To be bei tomange mweu diker ci matiye werfundo ciyabo a mani ki kakuk fobka.
Toda ko so to videli farizeji, so mu rekli: »Glej, tvoji učenci delajo to, česar ni zakonito početi na šabatni dan.«
3 La Yecu yi ci ki ka karanta bo diker Dauda mane kange nobo loce ki fiya cuwo ci nuwa wura tiya?
Toda rekel jim je: »Ali niste brali, kaj je storil David, ko je bil lačen in tisti, ki so bili z njim,
4 Con doken bi kur kwamar, con ca cari wiye wo werundo ciya cinenbo kange nobo cineneu, ciyam kin nob wabeb koni.
kako je vstopil v Božjo hišo in jedel hlebe navzočnosti, ki jih ni bilo dovoljeno jesti njemu niti ne tistim, ki so bili z njim, temveč samo duhovnikom?
5 Ka mor werfuna, ki kakuk fobka, nob wabbe kwama mor kikur kwamare ma dike werfundo ciyanbe, nyori, ci tacibe ki kero bwia?
Ali niste brali v postavi, kako to, da ob šabatnih dneh duhovniki v templju skrunijo šabat in so brez krivde?
6 Min yi kom niwo la bikur kwamareu wo fo.
Toda povem vam: ›Da je na tem kraju nekdo večji kakor tempelj.‹
7 Na ki ka nyimom ye wuro nuntiyeri, 'miki cwi cire duwe kebo twika nuwange ko wucake, no kom ki warbo ker dor niwo man ki bwiran kereu.
Toda če bi vedeli, kaj to pomeni: ›Usmiljenje hočem imeti in ne žrtve, ‹ ne bi obsojali nedolžnih.
8 Bibwe nifire co teluwe kakuk fobka ke.
Kajti Sin človekov je Gospod celó šabatnemu dnevu.«
9 La Yecu dubom bikole cuwo, doken bi kur wabbero Urcalimau.
In ko je odšel od tam, je šel v njihovo sinagogo.
10 wori, nii kange kanko nom nowe wini. Fariciyawa me Yecu dong dongka a twa ni ki kakuk fobka ka? o na cin taco ki ker bwiranke.
In glej, tam je bil človek, ki je imel svojo roko izsušeno. In da bi ga lahko obdolžili, so ga vprašali, rekoč: »Ali je zakonito zdraviti na šabatne dneve?«
11 Yecu yi ci we fo more kume no kwame ce yarken bouk ki kakuk fobka ri mani a tau ti cokumme?
In rekel jim je: »Kateri človek bi bil tukaj med vami, ki bi imel eno ovco in če bi ta na šabatni dan padla v jamo ali je ne bi prijel ter je dvignil ven?
12 Na wine la kece kwame kaka nifir? nyori werfundo ciya a ma diker ken ki kakuk fobka.
Koliko bolj je potem človek boljši kakor ovca? Zaradi tega je na šabatne dneve zakonito delati dobro.«
13 La Yecu yi niwo, “Taruu kangeko, la con taruu kang ceko, la kango yilaken kwamer na wineu.
Tedaj reče človeku: »Iztegni svojo roko.« In ta jo je iztegnil in bila je v celoti ozdravljena, podobno kakor druga.
14 La fariciyawa erken kale cin mwer kangi dor Yecu. ciki do nure ciya twalum Yecu tiye.
Potem so farizeji odšli ven in imeli zborovanje proti njemu, kako bi ga lahko pokončali.
15 Yecu to nyori co ci dubom bi kole cuwe. nuwe. nubo ducce bwanteng ce, con twam ci.
Toda ko je Jezus to izvedel, se je umaknil od tam in sledile so mu velike množice in vse je ozdravil
16 Con yi ciki nyial ciya yire nii.
ter jim naročil, da naj ga ne razglašajo,
17 wo na ci dim dike ci tok nyii nii wabe kwabe Icaya, tokti ki.
da bi se lahko izpolnilo, kar je bilo rečeno po preroku Izaiju, rekoč:
18 Too Yii tomange me wo ma cok ceu, ma bilankange ceu, Man ne co yuwa tangbek miko naci yii nubo wo kebo Yahudawa.
›Glej moj služabnik, ki sem ga izbral, moj ljubljeni, v katerem je moja duša zelo zadovoljna. Svojega duha bom položil nadenj in oznanil bo sodbo poganom.
19 Mani ca kwobkan ker ti, Mani ca ci wiye ti ki diir, mani a nuwa dircer ti nure.
Ne bo se ne prepiral niti ne vpil niti na ulicah nihče ne bo slišal njegovega glasu.
20 Ma ca kyan dike fwinongum ti, ma ca dom kra ko dadom bwiyakau, can ya ki warka turani.
Poškodovanega trsta ne bo zlomil in kadečega stenja ne bo pogasil, dokler ne privede sodbe do zmage.
21 Mor dene ce nubo kumtacile an fiya yim yo neri.
In v njegovo ime bodo zaupali pogani.‹
22 Nyori cin bou ki nii kange, fukma, mani nuwa tuu, wiki ninga fiye Yecu wiye. Con twam cona wo Nyori nii cuwo tok ker, ti toi tak.
Tedaj je bil k njemu priveden nekdo obseden s hudičem, slep in nem in ga je ozdravil, do take mere, da je slepi in nemi tako govoril kakor videl.
23 Nubo wmerkangum gwamme nuwa nyimangka la me, wo co bibwe Dauda ka?
In vsa množica je bila osupla ter rekla: »Ali ni ta Davidov sin?«
24 La fariciyaa nuwa diker nyimankako Yecu maneri cin yi ki, “Nii wo ki cok ninga kin bahalzabu liya kelkelebe.
Toda ko so farizeji to slišali, so rekli: »Ta ne izganja hudičev, razen z Bélcebubom, princem hudičev.«
25 La Yecu nyimom dike ci kwati ner cere, yi ci ki, Liyar do wo yalkangum me ri, mani a ti-ti cinar lor tikangum yobe mani a titi, kako luwe fwemme ri, an wurom.
Jezus pa je poznal njihove misli in jim rekel: »Vsako kraljestvo, razdeljeno zoper sebe, je privedeno v opustošenje in nobeno mesto ali hiša, razdeljena zoper sebe, ne bosta obstala.
26 No bwekelkele cok bwekele ri ki maa kiiye ki dor cero. La a mangyi na liyar do wo ti?
In če Satan izganja Satana, je razdeljen zoper sebe; kako bo potem obstalo njegovo kraljestvo?
27 No miki cok ninga kin Ba'alzabu ri, bi bei kimeu ki cok ki ye? nyori ci ciya yila warka kimek tiye.
In če z Bélcebubom izganjam hudiče, s kom jih izganjajo vaši otroci? Zatorej bodo oni vaši sodniki.
28 No miki cok ninga ki yuwa tangbe kwama wucake ri, nangi liyar kwamaro bou kimen.
Toda če z Božjim Duhom izganjam hudiče, potem je k vam prišlo Božje kraljestvo.
29 A man nyii nii doken lo nii bikwanne na ku kwi, co co bwam cobo ri? na nimre kange me ri ki ma kiiye kange mo, takeu, niwo mwerbo kange me ri, ki watangken.
Kako lahko sicer nekdo vstopi v hišo močnega in opleni njegove dobrine, razen če najprej ne zveže močnega? In tedaj bo oplenil njegovo hišo.
Kdor ni z menoj, je proti meni; in kdor ne zbira z menoj, razsipa na široko.
31 Na wori mi yi kom ti, “bwirangke kange dilanka gwam an curanwi. La dilanka yuwatangbeko wucake mani a curang ti wi.
Zatorej vam pravim: ›Vsake vrste greh in bogokletje bo ljudem odpuščeno, toda bogokletje zoper Svetega Duha ljudem ne bo odpuščeno.
32 Ni wuro tok dikro bwir dor bibwenifireu a cutang wi wo tok kero bwir dor yuwa tangbe wucakeu a curang cinen ti wi fo kale wo kange wo boutiye. (aiōn g165)
In kdorkoli govori besedo zoper Sina človekovega, mu bo to odpuščeno; toda kdorkoli govori zoper Svetega Duha, mu ne bo odpuščeno ne na tem svetu ne v svetu, ki pride.‹ (aiōn g165)
33 Ywel tiyo a yori, bi tuti ce an yori kaka ywel tiyo a bwira bi tuti ce a bwira.
Ali drevo dobro obrodi in je njegov sad dober, ali pa drevo slabo obrodi in je njegov sad slab; kajti drevo se spozna po njegovem sadu.
34 Kom bi bei na cuwe, kom nubobwir a ma nyii ka tok dikero keng tiye? Mor dikero ducce nereu co nyiiyo toktiye.
Oh gadji rod, kako lahko vi, ki ste hudobni, govorite dobre besede? Kajti iz obilja srca usta govoré.
35 Ni ken ki coku dikero kendo ner cereu, nii bwir ki cok dikero bwir ko ner cereu.
Dober človek iz dobrega zaklada srca prinaša dobre stvari, hudobnež pa iz zlega zaklada prinaša zle stvari.
36 Mi yikom ti ki kakuk warka nubo an ne warke dor dikero bwir ko ci toke.
Toda povem vam: ›Za vsako prazno besedo, ki jo bodo ljudje izgovorili, bodo na dan sodbe o tem dajali obračun.‹
37 Ki kero nyii mweu an coknen ki kero nyii mweu an kuwa nen.
Kajti po svojih besedah boš opravičen in po svojih besedah boš obsojen.«
38 Nyori kangem nob mulang kar kange Fariciyawa ciya Yecu nin ki “nii merangka, nyi cwiti nayi to yirom muneng”
Tedaj so nekateri izmed pisarjev in farizejev odgovorili, rekoč: »Učitelj, od tebe želimo videti znamenje.«
39 la Yecu yi ci ki, “Kom nubo bwir, kom nob burotumbo kaldo weu, ko do yirom ti mani k fiya ti no kebo ka wo Yunana nii tomangeu ce ri.
Toda odgovoril jim je in rekel: »Hudoben in zakonolomen rod išče znamenje, pa mu ne bo dano nobeno drugo znamenje, razen znamenja preroka Jona.
40 Nyori Yunana da kuma taar, kakuko taar mor fwer jingi dur, na cuwo bi bwe nii an daa kume taar, kakuko taar mor bitine.
Kajti tako, kakor je bil Jona tri dni in tri noči v kitovem trebuhu, tako bo Sin človekov tri dni in tri noči v osrčju zemlje.
41 Nubo niniba a kweni an tii kange nubo kaldo we ki kakuk wara, ci an kuwa ci wori cin yiloten ki fulen kerek Yunana ro, la to nii kange wo la Yunana wo.
Ljudje iz Niniv bodo ob sodbi vstali s tem rodom in ga obsodili, ker so se ob Jonovem oznanjevanju pokesali; in glejte, tukaj je večji kakor Jona.
42 Liya bangeu an kweni kane nobo kaldo, an kuwaa ci. ca bou cile kale wo na ci nuwa yilen Culemanu ro, la to nii kange wo laa Culemanuweu wo.
Kraljica z juga bo ob sodbi vstala s tem rodom in ga obsodila, kajti prišla je iz najbolj oddaljenih krajev zemlje, da sliši Salomonovo modrost; in glejte, tukaj je večji kakor Salomon.
43 No yuwa tangbe ko bwir cerum nii nen di ki yaya fiyeni wo mwem mani yeu na ci fiya fobke, mani ca fiyati.
Kadar je nečisti duh odšel iz človeka, hodi po suhih krajih, iščoč počitka, in ga ne najde.
44 La yi ki man yilaken lomiyo ma cerueweu. No ci yilaken di, can fiya luwa, nyinangum Yulangum yora.
Potem reče: ›Vrnil se bom v svojo hišo, od koder sem izšel.‹ In ko pride, jo najde prazno, pometeno in okrašeno.
45 La con tuten kange kebceb niber wo bwira la ceu bou ciko na ci yi nyo, la cwile nii wo an bwira la wo fiyau, a yila nyo kange kaldo bwir ko wuro.
Tedaj gre in s seboj vzame sedem drugih duhov, zlobnejših kakor on sam in vstopijo ter prebivajo tam in končno stanje tega človeka je slabše kakor prvo. Točno tako bo tudi temu zlobnemu rodu.«
46 La Yecu dibo tokka kereko nubo mwerum cineneu ri, nece kange yitobcebo bou tim kale, cwiti na cin to co.
Medtem ko je še govoril množici, glej, so stali zunaj njegova mati in njegovi bratje, želeč govoriti z njim.
47 Kange yico, “To nemwe kange yitub mweb tirangum kale, cwiti na ci tok ker kange mo.
Potem mu je nekdo rekel: »Glej, tvoja mati in tvoji bratje stojijo zunaj in želijo govoriti s teboj.«
48 Yecu yi co nii wo yico kereu, we nemi, we yitub mibo?
Toda odgovoril je in rekel tistemu, ki mu je povedal: »Kdo je moja mati? In kdo so moji bratje?«
49 La con taar kang ceko fiye be bei tomange ce nineu yico, “To” buro co nemi kange yitob mibo.
In svojo roko je iztegnil proti svojim učencem ter rekel: »Glejte, moja mati in moji bratje!
50 No nii wo ma diker temi wo di kwama cwitiye ri, nii cuwo co nemi co nemi kange yitob mib.
Kajti kdorkoli bo izvrševal voljo mojega Očeta, ki je v nebesih, ta je moj brat in sestra in mati.«
