< Zəbur 139 >

1 Musiqi rəhbəri üçün. Davudun məzmuru. Ya Rəbb, məni yoxlayaraq tanıdın,
Oh Gospod, preiskal si me in me spoznal.
2 Oturuşumu-duruşumu Özün bilirsən, Fikirlərimi uzaqdan duyursan.
Poznaš moje sedanje in moje vstajanje, moje misli razumeš daleč stran.
3 Getməyimə, yatmağıma nəzarət edirsən, Nə yollardan keçdiyimi bilirsən.
Obdajaš mojo pot in moje leganje in seznanjen si z vsemi mojimi potmi.
4 Sözlərimi dilə gətirməmişdən əvvəl, Ya Rəbb, hamısını tamamilə bilirsən.
Kajti besede ni na mojem jeziku, toda, glej, oh Gospod, ti jo popolnoma poznaš.
5 Hər yandan məni əhatə etmisən, Öz əlini üzərimə qoymusan.
Obdajaš me zadaj in spredaj in name polagaš svojo roko.
6 Bu bilik əsrarəngizdir, məndən yüksəkdir, Bunu dərk edə bilmərəm.
Takšno spoznanje je prečudovito zame, visoko je, ne morem ga doseči.
7 Hara gedim ki, Ruhun orada olmasın? Hara qaçım ki, hüzurunda olmayım?
Kam naj grem pred tvojim duhom? Ali kam naj pobegnem pred tvojo prisotnostjo?
8 Əgər göylərə çıxsam, Sən oradasan, Ölülər diyarında yatsam, Sən oradasan. (Sheol h7585)
Če se povzpnem v nebesa, si tam; če si svojo posteljo pripravim v peklu, glej, si tam. (Sheol h7585)
9 Qanad alıb gündoğana uçsam belə, Dənizi keçib günbatana qonsam belə,
Če vzamem peruti jutra in prebivam v najbolj oddaljenih krajih morja,
10 Sənin sağ əlin bələdçim olacaq, Sağ əlin məni qoruyacaq.
celo tam me bo tvoja roka vodila in tvoja desnica me bo držala.
11 Desəm də: «Qoy zülmət məni bürüsün, İşıq batsın, ətrafım gecəyə dönsün»,
Če rečem: »Zagotovo me bo pokrila tema, celo noč bo svetloba okoli mene.«
12 Sənin qarşında zülmət batar, Önündə gecə də gündüz kimi nur saçar. Nurun, zülmətin Sənin üçün nə fərqi var?
Da, tema se ne skriva pred teboj, toda noč sije kakor dan; tema in svetloba, obe sta ti podobni.
13 Sən mənim daxili üzvlərimi yaratmısan, Mənə ana bətnində quruluş vermisən.
Kajti v last si si vzel mojo notranjost, pokril si me v maternici moje matere.
14 Sən məni ecazkar, əsrarəngiz yolla yaratmısan, Ona görə şükür edirəm. Nə qədər xariqəli işlər görmüsən! Bunu ürəkdən yaxşı dərk edirəm.
Hvalil te bom, kajti jaz sem strašljivo in izvrstno narejen. Čudovita so tvoja dela in to moja duša resnično dobro ve.
15 Mən gizli bir yerdə yaranarkən, Dünyanın dərin yerində yaranarkən Bədənim Səndən gizli qalmadı.
Moja snov ni bila skrita pred teboj, ko sem bil narejen na skrivnem in nenavadno izdelan v najnižjih delih zemlje.
16 Dünyaya gəlməzdən əvvəl Sənin gözlərin məni gördü. Ömrüm başlamazdan əvvəl Mənə təyin etdiyin hər bir günü kitabına yazmısan.
Tvoje oči so videle mojo snov, čeprav je bila nepopolna in v tvoji knjigi so bili zapisani vsi moji udje, ki so bili oblikovani v vztrajanju, medtem ko ni bilo še nobenega izmed njih.
17 Ey Allah, mənim üçün fikirlərinin qiyməti çoxdur, Onların sayı-hesabı yoxdur!
Kako dragocene so mi tudi tvoje misli, oh Bog! Kako velik je njihov seštevek!
18 Saysaydım onları, qum dənələrindən çox olardı, Oyananda yenə mən Səninləyəm.
Če bi jih preštel, jih je po številu več kakor peska. Ko se zbudim, sem še vedno s teboj.
19 Ey Allah, kaş ki pisləri qıraydın, Qantökənlərin hamısı məndən uzaq olaydı,
Zagotovo boš ubil zlobnega, oh Bog, zato odidite od mene, vi krvoločni ljudje.
20 Onlar Sənə qarşı pis niyyətlə danışır, Düşmənlərin adına küfr edirlər!
Kajti zlobno govorijo zoper tebe in tvoji sovražniki zaman jemljejo tvoje ime.
21 Ya Rəbb, Sənə nifrət edənlərə nifrət etmərəmmi? Əleyhdarlarından ikrah etmərəmmi?
Ali ne sovražim tistih, oh Gospod, ki sovražijo tebe? Mar nisem užaloščen s tistimi, ki se dvigujejo zoper tebe?
22 Onlara tamamilə nifrət edirəm, Onları özümə düşmən sayıram.
Sovražim jih s popolnim sovraštvom, štejem jih [za] svoje sovražnike.
23 Ey Allah, məni yoxla, qəlbimi öyrən, Sən məni sınaqdan keçirib bütün fikirlərimi bil.
Preišči me, oh Bog in spoznaj moje srce; preizkusi me in spoznaj moje misli.
24 Gör qəlbimdə pisliyə yol verirəmmi? Əbədi yolda mənə rəhbər ol!
Poglej ali je v meni kakršnakoli zlobna pot in vodi me po večni poti.

< Zəbur 139 >