Psalmi 68

1 Načelniku godbe, Davidov psalm in pesem. Ko vstane Bog, razkropé se neprijatelji njegovi, in srditi sovražniki njegovi bežé pred njegovim obličjem.

2 Kakor bi puhnil dim, puhneš jih, kakor se staja vosek v ognji, izginejo krivični izpred Božjega obličja.

3 Pravični pa se veséli radujejo pred Bogom, in se veselé v radosti.

4 Pojte Bogu, prepevajte njegovemu imenu; povišujte ga, ki sedí v sami lepoti, ime mu je Gospod, in radujte se pred njim.

5 Oče je sirotam in bramba vdovam, Bog v prebivališči svetosti svoje.

6 Bog stavi v rodovino samotarje; izpeljuje zvezane iz vezî; in uporniki prebivajo v kraji presuhem.

7 O Bog, ko si hodil pred ljudstvom svojim, ko si stopal po samoti izvrstno;

8 Tresla se je zemlja, tudi nebesa so se rosila od pričujočnosti Božje, sam Sinaji od pričujočnosti Božje, Boga Izraelovega.

9 Dež preobilen si rosil, Bog; posestvo svoje, in to hirajoče, si oživljal.

10 Tvoji so krdeloma prebivali v njem; ti ga pripravljaš po dobroti svoji onemu ubozemu siromaku, Bog.

11 Bog je dajal govor; one, ki so oznanjale, dejale so v veliki vojni:

12 Kralji vojnih krdél bežé, bežé; in ona, ki biva domá, plén deli.

13 Če ste tudi ležali med dvema kupoma kamenja, bodete podobni perotim goloba srebrom kritega, katerega pérje je iz rumenega zlata izkopanega.

14 Ko bode vsemogočni razkropil kralje v tej deželi, bodeš bel kakor sneg na Salmonu,

15 Največji gori, gori Basanski; gori grbasti, gori Basanski.

16 Zakaj bi se podrle, grbaste gore? té gorske kraje želi Bog za sedež svoj, Gospod tudi bode prebival v njih vekomaj.

17 Vozov Božjih je dvakrat deset tisoč, tisoč in tisoč: Gospod z njimi, Gospod Sinaji v svetišči.

18 Dvigajoč se v višavo dobil si v pest vjetnikov množino, prejemajoč dal si darí ljudém; tudi upornike bivajoč dobivaš v pest, Gospod Bog.

19 Blagoslovljen Gospod, kateri nas vsak dan obklada z darovi; Bog ón mogočni, blaginja naša.

20 Bog ón mogočni nam je Bog mogočni, za vsakatero blaginjo, in Gospodovi so izhodi zoper smrt sámo.

21 Samo Bog razbija glavo sovražnikov svojih; téme lasato njega, ki hodi neprestano v krivicah svojih.

22 Rekel je bil Gospod: Iz Basana pripeljem nazaj, nazaj pripeljem iz globočin morjá,

23 Da razbijajoč pomočiš nogo svojo v kri; jezik psov svojih v kri sovražnika vsakega izmed njih.

24 Ko so videli hojo tvojo, o Bog, hojo mojega Boga mogočnega, kralja mojega, kateri je v svetišči;

25 Šli so spredaj pevci, potem godci; med deklicami, ki so bíle na tambure.

26 V zborih blagoslavljajte Boga, Gospoda, kateri ste iz vira Izraelovega.

27 Ondi bodi Benjamin mali in gospodar njih; prvaki Judovski in njih krdela, prvaki Zabulonovi, Naftalijevi prvaki.

28 Bog tvoj zapoveduje, da bodi krepák; okrepčaj, o Bog, ker si deloval v nas,

29 Iz svetišča svojega zavoljo Jeruzalema. Tebi prinesó kralji darilo.

30 Pogúbi krdelo trstonosno, čedo krepkih juncev s teleti ljudstev, ki se na videz udaje s kosovi srebra; razkropi ljudstva, ki jih vojske veselé.

31 Pridejo naj velikaši iz Egipta, Etiopija naj hitro pošlje rok svojih dar Bogu.

32 Kraljestva zemeljska, pojte Bogu; prepevajte Gospodu silno,

33 Kateri sedí v starodavnih nebés nebesih: glej, z glasom svojim daje glas krepak od sebe.

34 Dajajte moč Bogu, veličastvo njegovo je nad Izraelom, in moč njegova v gornjih oblakih.

35 Strašán si, o Bog, iz svetišč svojih; Bog mogočni Izraelov sam daje moč in sile temu ljudstvu: slava Bogu!