Pregovori 24
1 Ne bodi nevoščljiv zlobnim niti si ne želi biti z njimi.
Hlang thae rhoek taengah thatlai boeh. Amih taengah om hamla nai rhoe nai boeh.
2 Kajti njihovo srce razmišlja uničenje in njihove ustnice govorijo o vragoliji.
Amih kah lungbuei loh rhoelrhanah te a taeng tih, a hmuilai loh thakthaenah ni a. thui.
3 Z modrostjo je hiša zgrajena in z razumevanjem je utrjena
Cueihnah neh im a sak tih a lungcuei neh a thoh.
4 in po spoznanju bodo sobe napolnjene z vsemi dragocenimi in prijetnimi bogastvi.
Mingnah loh boeirhaeng neh a kuel a ka, a naep a noi boeih khaw imkhui ah a khawk sak.
5 Moder človek je močan, da, človek spoznanja povečuje moč.
Cueih he tah hlang kah sarhi la om tih, mingnah loh hlang kah thadueng a cong pah.
6 Kajti po modrem nasvetu boš vojskoval svojo vojno, in v množici svetovalcev je varnost.
Caemtloek vaengah nang hamla a niing hang hol vetih, uentonah cungkuem neh loeihnah hang khueh ni.
7 Modrost je za bedaka previsoka, on svojih ust ne odpira v velikih vratih.
Cueihnah he aka ang ham tah sang aih. Vongka ah a ka a ong pah moenih.
8 Kdor snuje delati zlo, bo imenovan [za] pogubno osebo.
Thaehuet ham aka moeh tah, “Tangkhuepnah boei,” la a khue uh ni.
9 Misel nespametnosti je greh in posmehljivec je ogabnost ljudem.
Anglat kah a tholh khaw khonuen rhamtat, hmuiyoi hlang khaw tueilaehkoi ni.
10 Če na dan nadloge slabiš, je tvoja moč majhna.
Citcai tue vaengah na tahah tih, na thadueng khaw tla.
11 Če opustiš osvoboditi tiste, ki so potegnjeni v smrt in tiste, ki so pripravljeni, da bodo umorjeni,
Duek sak ham a khuen uh te huul uh laeh, ngawnnah la aka yalh te khaw hloh uh laeh.
12 če rečeš: »Glej, tega nismo vedeli, « mar ne bo tisti, ki preudarja srce, to premislil? In tisti, ki varuje tvojo dušo, mar tega ne ve? Mar ne bo vsakemu človeku povrnil glede na njegova dela?
“Ka ming uh moenih ko he,” na ti cakhaw, amah loh lungbuei a khiinglang tih yakming mahpawt a? Na hinglu aka kueinah loh a ming ta. Te dongah hlang he amah kah bisai bangla a thuung ni ta.
13 Moj sin, jej med, ker je dober in satovje, ki je sladko tvojemu okusu.
Ka ca, khoitui tah then tih ca lah. Khoilitui tah na ka dongah didip ta.
14 Takšno bo spoznanje modrosti tvoji duši, ko jo najdeš, potem bo nagrada in tvoje pričakovanje ne bo prekinjeno.
Cueihnah te na hinglu ham ming van lah. Na hmuh atah na hmailong khui vetih, na ngaiuepnah khaw yoe mahpawh.
15 Ne preži v zasedi, oh zlobni človek, zoper prebivanje pravičnega, ne pokvari njegovega počivališča,
Halang aw, hlang dueng tolkhoeng ke rhongngol thil boeh, a kolhmuen te khaw rhoelrhak pah boeh.
16 kajti pravičen človek pade sedemkrat in ponovno vstane, toda zlobni bo padel v vragolijo.
Aka dueng tah voei rhih a cungku akhaw koep thoo dae, halang rhoek tah yoethae nen ni a. tongtah uh.
17 Ne veseli se, kadar tvoj sovražnik pada in naj tvoje srce ne bo veselo, ko se spotika,
Na thunkha, na thunkha te a cungku vaengah kokhahnah boeh, a paloe vaengah khaw na lungbuei omngaih sak boeh.
18 da ne bi tega videl Gospod in ga to razžali in svoj bes odvrne od njega.
BOEIPA loh a hmuh vaengah a mik lolh vetih, anih taengkah a thintoek te vik lat ve.
19 Ne razburjaj se zaradi hudobnih ljudi niti ne bodi nevoščljiv na zlobne,
Thaehuet dongah sai boeh. Halang rhoek taengah khaw thatlai boeh.
20 kajti nobene nagrade ne bo za hudobnega človeka, sveča zlobnih bo ugasnjena.
Boethae ham a hmailong a khui pah moenih, halang kah hmaithoi khaw a thih pah ni.
21 Moj sin, boj se Gospoda in kralja in nič ne imej s tistimi, ki so nagnjeni k spremembi,
Ka ca, BOEIPA khaw, manghai khaw rhih lah. Aka thovael neh pitpom boeh.
22 kajti njihova katastrofa bo nenadoma vstala in kdo pozna njihov propad?
Amih te rhainah loh buengrhuet a pai thil vetih, amih rhoi kah yoethaenah te ulong a ming?
23 Tudi te stvari pripadajo modremu. Ni se dobro ozirati na osebe na sodbi.
He rhoek khaw hlang cueih kah a hut ni. Laitloeknah dongah maelhmai loha sak khaw then pawh.
24 Kdor zlobnemu pravi: »Ti si pravičen, « njega bo ljudstvo preklinjalo, narodi ga bodo prezirali,
Halang te, “Na dueng,” aka ti nah tah, amah te pilnam loh a tap vetih, namtu loh kosi a sah thil ni.
25 toda tistim, ki ga oštevajo, bo veselje in nadnje bo prišel dober blagoslov.
Tedae amih aka tluung rhoek te hoel ti vetih, a soah yoethennah hnothen loh a thoeng pah ni.
26 Vsak človek bo poljubil ustnice tistega, ki daje pravilen odgovor.
Langya la olka aka mael tah, a hmuilai te a mok pah.
27 Pripravi svoje delo zunaj in pripravi, [da] ti ustreza na polju in potem zgradi svojo hišo.
Na bibi te vongvoel ah khaw cikngae sak. Anih te a hnukah na lo ah a sikim phoeiah na im te thoh.
28 Ne bodi brez razloga priča zoper svojega bližnjega in s svojimi ustnicami ne zavajaj.
Na hui te ahong mai neh laipai la om thil boeh. Namah kah hmuilai neh na hloih a?
29 Ne reci: »Tako mu bom storil, kakor je on storil meni. Človeku bom povrnil glede na njegovo delo.«
“Kai taengah a saii bangla amah te ka saii van ni, hlang te amah kah bisai bangla ka thuung ni,” ti boeh.
30 Šel sem mimo polja lenega in mimo vinograda človeka brez razumevanja
Kolhnaw hlang kah lohma longah khaw, lungbuei aka talh hlang kah misur taengah khaw ka cet coeng.
31 in glej, vse je bilo preraslo s trnjem in koprive so pokrile njegovo obličje in njegov kamniti zid je bil porušen.
Lo pum ah dohui daih tih, canghli ah lota loh a thing. A vongtung dongkah lungto khaw a koengloeng coeng ke.
32 Potem sem videl in to dobro preudaril, pogledal sem na to in prejel poučevanje.
Ka hmuh vaengah kai long tah, ka lungbuei ah ka khueh tih, ka sawt vaengah thuituennah la ka loh.
33 Še malo spanja, malo dremanja, malo prekrižanih rok za spanje,
Bet ip, bet ngam, kut bet a poem neh yalh pahoi.
34 tako bo tvoja revščina prišla kakor nekdo, ki se klati in tvoja potreba kakor oborožen človek.
Te vaengah na khodaeng loh aka cetpaitai bangla, na tloelnah loh photling aka bai hlang bangla ha pawk.
