< Žalostinke 3 >

1 Jaz sem človek, ki je videl stisko s palico njegovega besa.
Eu sou aquele homem que viu a aflição pela vara do seu furor.
2 Vodil me je in me privedel v temo, toda ne v svetlobo.
A mim me guiou e levou às trevas e não à luz.
3 Zagotovo je obrnjen zoper mene; svojo roko je obračal zoper mene ves dan.
Deveras se tornou contra mim e virou a sua mão todo o dia.
4 Postaral je moje meso in mojo kožo, zlomil je moje kosti.
Fez envelhecer a minha carne e a minha pele, quebrantou os meus ossos.
5 Zidal je zoper mene in me obdal z žolčem in muko.
Edificou contra mim, e me cercou de fel e trabalho.
6 Postavil me je v temne kraje, kakor tiste, ki so mrtvi od davnine.
Assentou-me em lugares tenebrosos, como os que estavam mortos há muito.
7 Ogradil me je naokoli, da ne morem priti ven. Mojo verigo je naredil težko.
Cercou-me de sebe, e não posso sair: agravou os meus grilhões.
8 Tudi ko jokam in vpijem, on ustavlja mojo molitev.
Ainda quando clamo e grito, ele exclui a minha oração.
9 Moje steze je obdal s klesanim kamnom, moje poti je storil sprijene.
Cercou de sebe os meus caminhos com pedras lavradas, divertiu as minhas veredas.
10 Bil mi je kakor medved, ki preži v zasedi in kakor lev na skrivnih krajih.
Fez-se-me como urso de emboscada, um leão em esconderijos.
11 Moje poti je obrnil vstran in me raztrgal. Naredil me je zapuščenega.
Desviou os meus caminhos, e fêz-me em pedaços; deixou-me assolado.
12 Upognil je svoj lok in me postavil kakor tarčo za puščico.
Armou o seu arco, e me pôs como alvo à flecha.
13 Puščicam svojega tula je storil, da vstopijo v mojo notranjost.
Faz entrar nos meus rins as flechas da sua aljava.
14 Bil sem v posmeh vsemu svojemu ljudstvu in ves dan njihova pesem.
Fui feito um objeto de escarneio a todo o meu povo, de canção sua todo o dia.
15 Nasičeval me je z grenkobo, opijanjal me je s pelinom.
Fartou-me de amarguras, embriagou-me de absinto.
16 Prav tako je moje zobe zlomil z ostrimi kamni, pokril me je s pepelom.
Quebrou com pedrinhas de areia os meus dentes; abaixou-me na cinza.
17 Mojo dušo si odstranil daleč stran od miru. Pozabil sem uspevanje.
E afastaste da paz a minha alma; esqueci-me do bem.
18 Rekel sem: »Moja moč in moje upanje je izginilo od Gospoda,
Então disse eu: Já pereceu a minha força, como também a minha esperança no Senhor.
19 spominjajoč se moje stiske in moje bede, pelina in žolča.
Lembra-te da minha aflição e do meu pranto, do absinto e do fel.
20 Moja duša jih ima še vedno v spominu in je ponižana v meni.
Minha alma certamente disto se lembra, e se abate em mim.
21 To si ponovno kličem v svoj um, zato imam upanje.
Disto me recordarei no meu coração; por isso esperarei.
22 To je od Gospodovih milosti, da nismo použiti, ker njegova sočutja ne odnehajo.
As misericórdias do Senhor são a causa de não sermos consumidos; porque as suas misericórdias não tem fim.
23 Ta so nova vsako jutro. Velika je tvoja zvestoba.
Novas são cada manhã; grande é a tua fidelidade.
24 Gospod je moj delež, pravi moja duša, zato bom upal vanj.
A minha porção é o Senhor, diz a minha alma; portanto esperarei nele.
25 Gospod je dober vsem tistim, ki čakajo nanj; duši, ki ga išče.
Bom é o Senhor para os que se atêm a ele, para a alma que o busca.
26 Dobro je, da bi človek upal in tiho čakal na Gospodovo rešitev duše.
Bom é esperar, e aguardar em silêncio a salvação do Senhor.
27 Dobro je za človeka, da nosi jarem v svoji mladosti.
Bom é para o homem levar o jugo na sua mocidade.
28 Sedi sam in molči, ker ga je nosil na sebi.
Assentar-se-á solitário, e ficará em silêncio; porquanto Deus o pôs sobre ele.
29 Svoja usta polaga v prah, morda bi bilo lahko še upanje.
Ponha a sua boca no pó, dizendo: Porventura haverá esperança.
30 Svoje lice daje tistemu, ki ga udarja, napolnjen je z grajo.
Dê a sua face ao que o fere; farte-se de afronta.
31 Kajti Gospod ne bo zavrgel na veke,
Porque o Senhor não rejeitará para sempre.
32 toda čeprav je povzročil žalost, bo vendar imel sočutje glede na množico svojih usmiljenj.
Antes, se entristeceu a alguém, compadecer-se-á dele, segundo a grandeza das suas misericórdias.
33 Kajti on ni voljan prizadeti niti užalostiti človeških otrok.
Porque não aflige nem entristece aos filhos dos homens do seu coração.
34 Da bi pod svojimi stopali zdrobil vse jetnike zemlje,
Para atropelar debaixo dos seus pés a todos os presos da terra.
35 da bi odvrnil človekovo pravico pred obrazom Najvišjega,
Para perverter o direito do homem perante a face do altíssimo.
36 da človeka spodkoplje v njegovi pravdi, [tega] Gospod ne odobrava.
Para subverter ao homem no seu pleito; porventura não o veria o Senhor?
37 Kdo je tisti, ki pravi in se to zgodi, ko Gospod tega ne zapove?
Quem é aquele que diz, e assim acontece, quando o Senhor o não mande?
38 Iz ust Najvišjega ne izhaja zlo in dobro?
Porventura da boca do altíssimo não sai o mal e o bem?
39 Zakaj se živeči človek pritožuje, človek zaradi kaznovanja svojih grehov?
De que se queixa logo o homem vivente? queixe-se cada um dos seus pecados.
40 Preiščimo in preizkusimo svoje poti in se ponovno obrnimo h Gospodu.
Esquadrinhemos os nossos caminhos, e investiguemo-los, e voltemos para o Senhor.
41 Vzdignimo svoja srca s svojimi rokami k Bogu v nebesih.
Levantemos os nossos corações com as mãos a Deus nos céus, dizendo:
42 Pregrešili smo se in uprli. Ti nisi oprostil.
Nós prevaricamos, e fomos rebeldes; por isso tu não perdoaste.
43 Pokril si [nas] s svojo jezo in nas preganjal. Umoril si, nisi se usmilil.
Cobriste-nos da tua ira, e nos perseguiste; mataste, não perdoaste.
44 Pokril si se z oblakom, da naša molitev ne bi šla skozi.
Cobriste-te de nuvens, para que não passe a nossa oração.
45 Naredil si nas kakor izvržek in zavrnitev v sredi ljudstev.
Por cisco e rejeitamento nos puseste no meio dos povos.
46 Vsi naši sovražniki so odprli svoja usta zoper nas.
Todos os nossos inimigos abriram contra nós a sua boca.
47 Strah in zanka sta prišla nad nas, opustošenje in uničenje.
Temor e cova vieram sobre nós, assolação e quebrantamento.
48 Moje oko teče navzdol z rekami voda, zaradi uničenja hčere mojega ljudstva.
Correntes de águas derramou o meu olho pelo quebrantamento da filha do meu povo.
49 Moje oko se izliva in ne preneha, brez kakršnegakoli predaha,
O meu olho manou, e não cessa, porquanto não há descanço,
50 dokler Gospod ne pogleda dol in ne pogleda iz nebes.
Até que atente e veja o Senhor desde os céus.
51 Moje oko prizadeva moje srce, zaradi vseh hčera mojega mesta.
O meu olho move a minha alma, por causa de todas as filhas da minha cidade.
52 Moji sovražniki so me boleče preganjali kakor ptico, brez vzroka.
Como ave me caçaram os que são meus inimigos sem causa.
53 Moje življenje so odsekali v grajski ječi in name vrgli kamen.
Arrancaram a minha vida na masmorra, e lançaram pedras sobre mim.
54 Vode so mi tekle čez glavo; potem sem rekel: »Odsekan sem.«
Derramaram-se as águas sobre a minha cabeça; eu disse: Estou cortado.
55 Klical sem k tvojemu imenu, oh Gospod, iz globine grajske ječe.
Invoquei o teu nome, Senhor, desde a mais profunda cova.
56 Slišal si moj glas. Ne skrivaj svojega ušesa ob mojem dihanju, ob mojem klicu.
Ouviste a minha voz; não escondas o teu ouvido ao meu suspiro, ao meu clamor.
57 Priteguješ me na dan, ko sem klical k tebi. Ti praviš: »Ne boj se.«
Tu te chegaste no dia em que te invoquei; disseste: Não temas.
58 Oh Gospod, zagovarjal si pravde moje duše, odkupil si moje življenje.
Pleiteaste, Senhor, os pleitos da minha alma, remiste a minha vida.
59 Oh Gospod, videl si mojo krivico. Ti sodi mojo pravdo.
Viste, Senhor, a injustiça que me fizeram; julga a minha causa.
60 Videl si vse njihovo maščevanje in vse njihove zamisli zoper mene.
Viste toda a sua vingança, todos os seus pensamentos contra mim.
61 Slišal si njihovo grajo, oh Gospod in vse njihove zamisli zoper mene;
Ouviste o seu opróbrio, Senhor, todos os seus pensamentos contra mim,
62 ustnice tistih, ki se vzdigujejo zoper mene in njihovo premišljevanje zoper mene ves dan.
Os ditos dos que se levantam contra mim e as suas imaginações contra mim todo o dia.
63 Glej, njihovo usedanje in njihovo vzdigovanje; jaz sem njihova glasba.
Observa-os a eles ao assentarem-se e ao levantarem-se; eu sou a sua canção.
64 Vrni jim povračilo, oh Gospod, glede na delo njihovih rok.
Rende-lhes recompensa, Senhor, conforme a obra das suas mãos.
65 Daj jim bridkost srca, svoje prekletstvo nad njimi.
Dá-lhes ancia de coração, maldição tua sobre eles.
66 Preganjaj jih in jih uniči v jezi izpod Gospodovih nebes.
Na tua ira persegue-os, e desfa-los de debaixo dos céus do Senhor.

< Žalostinke 3 >