Jona 1

1 Torej Gospodova beseda je prišla k Jonu, Amitájevemu sinu, rekoč:

Ra Anumzamo'a Amitai nemofo Jonana, amanage huno asami'ne,

2 »Vstani, pojdi v Ninive, to veliko mesto in kliči zoper njega, kajti njihova zlobnost je prišla predme.«

Otinka tusi'a rankumate Ninive vunka, kefo avu'ava'ma nehaza zankura kezatinka Anumzamo'a keaga huneramante hunka zamasmio. Na'ankure kefo zamavu'zamava'ma hu'nazana hago Nagra ke'noe.

3 Toda Jona se je dvignil, da pred Gospodovo prisotnostjo zbeži v Taršíš in je odšel dol v Jopo in našel ladjo, ki je šla v Taršíš. Tako je plačal njeno voznino in odšel dol vanjo, da gre z njimi v Taršíš, proč od Gospodove prisotnosti.

Higeno Ra Anumzamo'ma Jonama hunteno, vuoma hirega ovuno atreno freno Tasisi vunaku agesa nentahino, Jopa uramino Tasisi vuku nehia vente ome kefore huteno, vania zana tafera mizaseteno Ra Anumzamofona atreno freno, afete Tasisi kumate vu'naku ventefi mareri'ne.

4 Toda Gospod je na morje odposlal velik veter in tam na morju je bil mogočen vihar, tako da je ladjo hotel zlomiti.

Ana higeno Ra Anumzamo'a tusi'a zaho ko huntegeno hagerimo emeri kranto kranto nehigeno ana ventemo tagana vazi'za hu'ne.

5 Potem so bili mornarji prestrašeni in vsak je klical k svojemu bogu in odvrgli [so] blago, ki je bilo na ladji, v morje, da jo olajšajo. Jona pa je odšel dol med ladijske boke in legel ter trdno zaspal.

Ana ventefima eri'za e'neriza vahe'mo'za tusi koro nehu'za zamagra anumaza zamire kezankea nehu'za fenoma ventefima me'neana o'za hurantesie hu'za asgahu'za hagerimpi atre'naze. Ana hazanagi, Jona'a ana ventemofo agu'afi fenka uramino avu uvaseno, hinkrafo ante'ne.

6 Tako je kapitan prišel k njemu in mu rekel: »Kaj ti misliš, oh zaspanec? Vstani, kliči k svojemu Bogu, če je tako, da bo Bog mislil na nas, da se ne pogubimo.«

Mase'negeno ana vente'ma eneria ne'mo'a agrite uramino, nahigenka kagra kavura mase'nane? Otinka anumzankamofontega nunamuna huo, kagri anumzamo'a tagrikura asunku huranteno taza hanigeta tagra ofrisune!

7 In rekli so vsak svojemu tovarišu: »Pridimo in mečimo žrebe, da bomo lahko izvedeli zaradi čigavega vzroka je nad nami to zlo.« Tako so metali žrebe in žreb je padel na Jona.

Ana ventefi eri'za vahe'mo'za ke hugantu kama hu'za, E'nenketa satu zokagora reta ama'na hazenke'mofona aza ugagota hu'nefi kamneno, nehu'za satu zagoma re'za kazana Jona agimo efore hu'ne.

8 Potem so mu rekli: »Povej nam, prosimo te, zaradi čigavega vzroka je nad nami to zlo. Kakšen je tvoj poklic? In od kod prihajaš? Katera je tvoja dežela? In iz katerega ljudstva si?«

Ana hute'za Jonana anage huza antahige'naze, Iza hu'nea hazenkere hagerimo'a tagrira tahe refite'zana nehie? Kagra nankna eri'za e'nerina ne' mani'nane? Kagra igati e'nane? Rankuma ka'a igatire? Kagra ina vahepinti fore hunane? Hu'za antahige'naze.

9 Rekel jim je: »Jaz sem Hebrejec in se bojim Gospoda, Boga nebes, ki je naredil morje in kopno zemljo.«

Jona'a ke nona huzmanteno anage hu'ne, nagra Hibru nere, monafinka Anumzama hagerine, hagege mopanema tro hu'nea Ra Anumzamofonte nagra monora hunentoe.

10 Potem so bili ljudje silno prestrašeni in mu rekli: »Zakaj si to storil?« Kajti ljudje so vedeli, da je pobegnil izpred Gospodovega obličja, ker jim je povedal.

Anagema hige'za ventema eneriza vahe'mo'za nentahi'za, tusi zamanogu nehu'za, anage hu'za Jonana antahige'naze. Kagra inankna hazenke hu'nane? Na'ankure Jona'ma Anumzamofonkema rutagreno fre'nea kea ana nagara zamasamige'za antahi'nareti hu'naze.

11 Potem so mu rekli: »Kaj naj ti storimo, da se nam morje lahko umiri?« Kajti morje se je maščevalo in bilo viharno.

Hagerimo'a mago'ene tusiza huno kranto kranto huno regazarino avune ante'no e'ne. Hige'za Jonana antahige'naze, Inankna kagrira hugante sunkeno hage rimo'a rurava hegahie?

12 Rekel jim je: »Vzemite me in me vrzite v morje. Tako se vam bo morje umirilo, kajti vem, da je zaradi mene ta veliki vihar nad vami.«

Hazageno nagrira nasgahutma hagerimpi matevu natrenkeno, timo'a rurava hino. Nagra hago ke'na antahina nehue, na'ankure nagri hazenke zamofo agofetu hagerimo'a tamagritera avunea nente, huno zamasmi'ne.

13 Kljub temu so možje trdo veslali, da jo privedejo k obali, toda niso mogli, kajti morje se je maščevalo in bilo viharno proti njim.

E'inama nehiana netre'za ana vahe'mo'za tusiza hu'za avame ante'za tin ankenare vu'zante maraguzati'naze. Ana hu'nazanagi, amuhara osu'naze. Na'ankure hagerimo'a mago'ane erirankasege'za ankenarega vugara osu'naze.

14 Zato so klicali h Gospodu in rekli: »Rotimo te, oh Gospod, rotimo te, naj se ne pogubimo zaradi življenja tega moža in ne položi na nas nedolžne krvi, kajti ti, oh Gospod, si storil, kakor ti je ugajalo.«

Anante Anumzamofo kezatimi'za, Ra Anumzamoka muse (plis) hugantonanki ama ne'ma ahe frisuna zankure hunka tagrira tahe fanane osuo. Ama ke'a omane ne'ma ahe frisuna zankura, tagrira tazerinka keaga huoranto, Kagriku huta amanahura huntegahune, Ra Anumzamoka kavesiniaza Kagra huo.

15 Tako so vzeli Jona in ga vrgli v morje in morje je odnehalo od svojega besnenja.

Anante Jonana asgahu'za hage rimpi matevu'za atrageno, avunema nentea hagerimo'a aru rava ahe'ne.

16 Potem so se možje silno zbali Gospoda in Gospodu darovali klavno daritev in naredili zaobljube.

Anama hiazanku ana vahe'mo'za, Ra Anumzamofona tusi'a koro hunte'za, Kresramana vunente'za, mago'a huvempa kea Agrite hu'naze.

17 Torej Gospod je pripravil veliko ribo, da je pogoltnila Jona. In Jona je bil v ribjem trebuhu tri dni in tri noči.

Ana hazageno Ra Anumzamo'a tusi'a nozame huntegeno Jonana asga huvazigeno, Jona'a nozamemofo rimpafina tagufa zagegi, tagufa kenageki huno mani'ne.