Job 11

1 Potem je odgovoril Cofár Naámčan in rekel:

respondens autem Sophar Naamathites dixit

2 »Mar ne bo množica besed odgovorjena? Mar naj bo mož, poln govora, opravičen?

numquid qui multa loquitur non et audiet aut vir verbosus iustificabitur

3 Mar naj tvoje laži naredijo možem, da molčijo? In ko zasmehuješ, ali te noben človek ne bo osramotil?

tibi soli tacebunt homines et cum ceteros inriseris a nullo confutaberis

4 Kajti rekel si: ›Moj nauk je čist in jaz sem čist v tvojih očeh.‹

dixisti enim purus est sermo meus et mundus sum in conspectu tuo

5 Toda oh, da bi Bog spregovoril in zoper tebe odprl svoje ustnice

atque utinam Deus loqueretur tecum et aperiret labia sua tibi

6 in da bi ti pokazal skrivnosti modrosti, da so dvojne temu kar je! Vedi torej, da Bog od tebe terja manj, kakor zasluži tvoja krivičnost.

ut ostenderet tibi secreta sapientiae et quod multiplex esset lex eius et intellegeres quod multo minora exigaris a Deo quam meretur iniquitas tua

7 Mar lahko z iskanjem najdeš Boga? Mar lahko do popolnosti spoznaš Vsemogočnega?

forsitan vestigia Dei conprehendes et usque ad perfectum Omnipotentem repperies

8 To je tako visoko kakor nebo. Kaj lahko storiš? Globlje kakor pekel. Kaj lahko spoznaš? (Sheol h7585)

excelsior caelo est et quid facies profundior inferno et unde cognosces (Sheol h7585)

9 Njegova mera je daljša kakor zemlja in širša kakor morje.

longior terrae mensura eius et latior mari

10 Če odseka in zapre, ali zbere skupaj, kdo ga potem lahko ovira?

si subverterit omnia vel in unum coartaverit quis contradicet ei

11 Kajti pozna praznoglave ljudi. Tudi zlobnost vidi. Mar ne bo potem tega preudaril?

ipse enim novit hominum vanitatem et videns iniquitatem nonne considerat

12 Kajti praznoglav človek bi bil moder, čeprav bi bil človek rojen kakor žrebe divjega osla.

vir vanus in superbiam erigitur et tamquam pullum onagri se liberum natum putat

13 Če pripraviš svoje srce in svoje roke iztegneš k njemu,

tu autem firmasti cor tuum et expandisti ad eum manus tuas

14 če je krivičnost v tvoji roki, jo odloži daleč proč in naj zlobnost ne prebiva v tvojih šotorih.

si iniquitatem quod est in manu tua abstuleris a te et non manserit in tabernaculo tuo iniustitia

15 Kajti potem boš povzdignil svoj obraz brez madeža. Da, neomajen boš in se ne boš bal,

tum levare poteris faciem tuam absque macula et eris stabilis et non timebis

16 ker boš pozabil svojo bedo in se je boš spominjal kakor vode, ki tečejo mimo,

miseriae quoque oblivisceris et quasi aquarum quae praeterierint recordaberis

17 in tvoja starost bo jasnejša kakor opoldan; svetil boš naprej, ti boš kakor jutro.

et quasi meridianus fulgor consurget tibi ad vesperam et cum te consumptum putaveris orieris ut lucifer

18 Ti boš varen, ker je upanje. Da, kopal boš okoli sebe in svoj počitek si boš vzel v varnosti.

et habebis fiduciam proposita tibi spe et defossus securus dormies

19 Tudi ulegel se boš in nihče te ne bo strašil. Da, mnogi te bodo obžalovali.

requiesces et non erit qui te exterreat et deprecabuntur faciem tuam plurimi

20 Toda oči zlobnih bodo odpovedale in ne bodo pobegnili in njihovo upanje bo kakor izročitev duha.«

oculi autem impiorum deficient et effugium peribit ab eis et spes eorum abominatio animae