< Job 11 >
1 Potem je odgovoril Cofár Naámčan in rekel:
Naamathi Zophar loh a doo tih,
2 »Mar ne bo množica besed odgovorjena? Mar naj bo mož, poln govora, opravičen?
“Ol cungkuem te a doo moenih a? Hlang he a hmuilai ngawn tah tang dae ta.
3 Mar naj tvoje laži naredijo možem, da molčijo? In ko zasmehuješ, ali te noben človek ne bo osramotil?
Na olsai te hlang loh ngam vetih na tamdaeng vaengah a hmaithae mahpawt nim?
4 Kajti rekel si: ›Moj nauk je čist in jaz sem čist v tvojih očeh.‹
Te vaengah, “Ka rhingtuknah he cil tih na mikhmuh ah a caih la ka om,” na ti.
5 Toda oh, da bi Bog spregovoril in zoper tebe odprl svoje ustnice
Nang taengah aka thui la Pathen loh unim dawk a paek tih a hmuilai ong koinih.
6 in da bi ti pokazal skrivnosti modrosti, da so dvojne temu kar je! Vedi torej, da Bog od tebe terja manj, kakor zasluži tvoja krivičnost.
Lungming cueihnah he rhaepnit a lo dongah cueihnah olhuep te nang taengah a thui pawn ko. Namah kathaesainah lamloh Pathen loh nang n'hnilh te ming.
7 Mar lahko z iskanjem najdeš Boga? Mar lahko do popolnosti spoznaš Vsemogočnega?
Pathen kah khenah na hmuh tih Tlungthang kah a khuetnah hil na hmuh a?
8 To je tako visoko kakor nebo. Kaj lahko storiš? Globlje kakor pekel. Kaj lahko spoznaš? (Sheol )
Vaan la a sang te metlam na saii eh? Saelkhui lakah a dung te metlam na ming eh? (Sheol )
9 Njegova mera je daljša kakor zemlja in širša kakor morje.
A himbaidok loh diklai lakah a puet tih tuitunli lakah dangka ngai.
10 Če odseka in zapre, ali zbere skupaj, kdo ga potem lahko ovira?
A hil tih a tlaeng tih a tingtun sak phoeiah tah ulong anih a mael sak.
11 Kajti pozna praznoglave ljudi. Tudi zlobnost vidi. Mar ne bo potem tega preudaril?
Amah loh a poeyoek hlang rhoek khaw a ming ngawn dae boethae a hmuh vaengah yakming pawh.
12 Kajti praznoglav človek bi bil moder, čeprav bi bil človek rojen kakor žrebe divjega osla.
Tedae tuihong hlang loh hloih koinih kohong marhang neh laak te hlang la a sak khaming.
13 Če pripraviš svoje srce in svoje roke iztegneš k njemu,
Na lungbuei na cikngae tih a taengla na kut na phuel koinih,
14 če je krivičnost v tvoji roki, jo odloži daleč proč in naj zlobnost ne prebiva v tvojih šotorih.
Na kut dongkah boethae te na lakhla tak tih na dap ah dumlai na khueh pawt atah,
15 Kajti potem boš povzdignil svoj obraz brez madeža. Da, neomajen boš in se ne boš bal,
A lolhmaih kolla na maelhmai na ludoeng van bitni. Na om vaengah khaw tluektluek na long vetih na rhih om mahpawh.
16 ker boš pozabil svojo bedo in se je boš spominjal kakor vode, ki tečejo mimo,
Nang ham tah thakthaenah te na hnilh vetih tui aka long voelh bangla na poek bitni.
17 in tvoja starost bo jasnejša kakor opoldan; svetil boš naprej, ti boš kakor jutro.
Na khosak khaw khothun lakah sae vetih, a hmuep khaw mincang bangla om ni.
18 Ti boš varen, ker je upanje. Da, kopal boš okoli sebe in svoj počitek si boš vzel v varnosti.
Ngaiuepnah a om dongah na pangtung vetih ngaikhuek la na too phoeiah na yalh bitni.
19 Tudi ulegel se boš in nihče te ne bo strašil. Da, mnogi te bodo obžalovali.
Na kol vaengah na lakueng neh na maelhmai muep thae voel mahpawh.
20 Toda oči zlobnih bodo odpovedale in ne bodo pobegnili in njihovo upanje bo kakor izročitev duha.«
Tedae halang kah mik tah kha vetih thuhaelnah khaw amih lamloh bing ni, a ngaiuepnah khaw hinglu polpainah la om ni,” a ti nah.