< 1 Korinčanom 7 >
1 Torej glede stvari, o katerih ste mi pisali: ›Dobro je za moškega ne dotikati se ženske.‹
2 Kljub temu naj ima, v izogib prešuštvovanju, vsak mož svojo lastno ženo in vsaka ženska naj ima svojega lastnega soproga.
3 Naj soprog ženi vrača dolžno dobrohotnost in prav tako žena soprogu.
4 Žena nima oblasti nad svojim lastnim telesom, temveč soprog. In prav tako tudi soprog nima oblasti nad svojim lastnim telesom, temveč žena.
5 Ne prikrajšujta se drug drugemu, razen če je to s soglasjem za nekaj časa, da se lahko predata postu in molitvi; in ponovno pridita skupaj, da vaju zaradi vajinega pomanjkanja samoobvladovanja ne skuša Satan.
6 Toda to govorim z dovoljenjem in ne po zapovedi.
7 Kajti želim, da bi bili vsi ljudje kakor jaz. Toda vsak človek ima svoj primeren dar od Boga, eden na ta način, drugi pa na drug.
8 Torej neporočenim in vdovam pravim: »Zanje je dobro, če ostanejo kakor jaz.«
9 Toda če se ne morejo brzdati, naj se poročé; kajti bolje se je poročiti kakor plameneti.
10 Poročenim pa naročam, čeprav ne jaz, temveč Gospod: »Naj žena ne odide od svojega soproga.
11 Toda če odide, naj ostane neomožena ali naj se pobota k svojemu soprogu, in soprog naj svoje žene ne odslovi.«
12 Toda drugim govorim jaz, ne Gospod: »Če ima katerikoli brat ženo, ki ne veruje in je zadovoljna, da prebiva z njim, naj je ne odslovi.
13 In ženska, ki ima soproga, ki ne veruje in če je zadovoljen, da prebiva z njo, naj ga ona ne zapusti.
14 Kajti neverni soprog je posvečen po ženi in neverna žena je posvečena po soprogu; sicer bi bili vaši otroci nečisti, toda sedaj so sveti.
15 Toda če neverni odide, naj odide. Brat ali sestra v teh primerih nista pod suženjstvom; toda Bog nas je poklical k miru.
16 Kajti kaj veš ti, oh žena, če boš rešila svojega soproga? Ali kako veš ti, oh mož, če boš rešil svojo ženo?«
17 Toda kakor je Bog vsakemu človeku razdelil, kakor je Gospod vsakogar poklical, tako naj hodi. In tako določam v vseh cerkvah.
18 Ali je poklican katerikoli mož, ki je obrezan? Naj ne postane neobrezan. Ali je kateri poklican neobrezan? Naj ne bo obrezan.
19 Obreza ni nič in neobreza ni nič, temveč izpolnjevanje Božjih zapovedi.
20 Naj vsak ostane v isti poklicanosti, v katero je bil poklican.
21 Ali si bil poklican kot služabnik? Ne skrbi za to. Toda če lahko postaneš svoboden, to vsekakor izkoristi.
22 Kajti kdor je poklican v Gospodu kot služabnik, je Gospodov osvobojenec; prav tako tudi kdor je poklican kot svoboden, je Kristusov služabnik.
23 Odkupljeni ste za ceno; ne bodite služabniki ljudem.
24 Bratje, naj vsak ostane z Bogom v tem, v čemer je bil poklican.
25 Torej glede devic nimam zapovedi od Gospoda; čeprav dam svoje mnenje kakor nekdo, ki je dosegel usmiljenje od Gospoda, da je zvest.
26 Domnevam torej, da je to dobro zaradi sedanje stiske; pravim, da je to dobro za človeka, da je tako.
27 Ali si vezan k ženi? Ne skušaj biti razvezan. Ali si razvezan od žene? Ne išči žene.
28 Toda če pa se poročiš, nisi grešil; in če se devica poroči, ni grešila. Vendar bodo taki imeli stisko v mesu; toda prizanašam vam.
29 Toda pravim to, bratje, čas je kratek. Preostaja to, da so tisti, ki imajo žene, kakor da jih ne bi imeli;
30 in tisti, ki jokajo, kakor ne bi jokali; in tisti, ki se veselijo, kakor da se ne bi veselili; in tisti, ki kupujejo, kakor ne bi imeli v lasti;
31 in tisti, ki uporabljajo ta svet, kakor ga ne bi zlorabljali; kajti videz tega sveta mineva.
32 Toda hočem, da ste brez skrbi. Kdor je neporočen, skrbi za stvari, ki pripadajo Gospodu, kako bi lahko ugajal Gospodu;
33 toda kdor je poročen, skrbi za stvari, ki so od sveta, kako bi lahko ugajal svoji ženi.
34 Razlika je tudi med ženo in devico. Neporočena ženska skrbi za Gospodove stvari, da bi bila lahko sveta, tako v telesu kakor v duhu; toda tista, ki je poročena, skrbi za svetne stvari, kako bi lahko ugodila svojemu soprogu.
35 In to govorim v vašo lastno korist; ne da bi na vas lahko vrgel zanko, temveč k temu kar je ljubko in da bi lahko nemoteno služili Gospodu.
36 Toda če kateri človek misli, da se do svoje device vede nespodobno, če je minil cvet njenih let in potreba tako zahteva, naj stôri, kar hoče, ne greši; naj se poročita.
37 Vendar kdor v svojem srcu neomajno stoji in nima nujne potrebe, temveč ima oblast nad svojo lastno voljo in je v svojem srcu tako določil, da bo ohranil svojo devico, stori pravilno.
38 Tako torej kdor jo daje v zakon, stori pravilno; toda kdor je ne daje v zakon, stori bolje.
39 Žena je vezana s postavo, dokler njen soprog živi; toda če njen soprog umre, je prosta, da se poroči s komer hoče; le v Gospodu.
40 Toda po moji sodbi je srečnejša, če ostane tako; in mislim, da imam tudi jaz Božjega Duha.