ਜ਼ਬੂਰ 109
Načelniku godbe, psalm Davidov. O Bog hvale moje, ne delaj se gluhega.
Ker usta krivičnega in usta zvijačna so so odprla zoper mene; govorila so zoper mene z lažnjivim jezikom.
In z besedami sovražnimi so me obdali; pobijajo me po krivem.
Nasprotovali so mi za ljubezen mojo, s katero sem bil v molitvi,
Vračajoč mi hudo za dobro, in sovraštvo za ljubezen mojo.
Daj mu krivičnega za gospoda, kateri mu naj nasprotujoč stoji na desni.
Ko pride pred sodbo, odide naj obsojen; in molitev njegova bodi mu v greh.
Malo bodi dnî njegovih; drugi dobodi službo njegovo.
Otroci njegovi bodijo sirote, in vdova žena njegova.
In neprestano naj se klatijo in beračijo otroci njegovi, in iščejo naj miloščine iz krajev svojih zapuščenih.
Odrtnik naj zagrabi, karkoli ima, in tujci naj uplenijo delo njegovo.
Ne bodi mu nikogar, da mu dobroto pomolí, in ne bodi ga, da izkaže milost sirotam njegovim.
Pokončan bodi zarod njegov, v drugem rodu bodi izbrisano njih ime.
V spominu bodi krivica očetov njegovih pri Gospodu; in greh matere njegove se ne izbriši.
Bodo naj vedno pred Gospodom, da iztrebi sè zemlje njih spomin.
16 ੧੬ ਕਿਉਂ ਜੋ ਉਹ ਨੇ ਦਯਾ ਕਰਨੀ ਚੇਤੇ ਨਾ ਰੱਖੀ, ਪਰ ਉਹ ਮਸਕੀਨ, ਕੰਗਾਲ ਤੇ ਟੁੱਟੇ ਦਿਲ ਵਾਲੇ ਨੂੰ ਮਾਰ ਸੁੱਟਣ ਲਈ ਪਿੱਛੇ ਪਿਆ,
Zato ker se ni domislil izkazovati milost, ampak preganjal je moža ubozega in potrebnega in žalujočega, da ga usmrti;
17 ੧੭ ਹਾਂ, ਉਹ ਨੇ ਫਿਟਕਾਰ ਨਾਲ ਪ੍ਰੀਤ ਰੱਖੀ, ਸੋ ਉਹ ਉਸ ਤੇ ਆ ਪਈ, ਅਤੇ ਬਰਕਤ ਤੋਂ ਉਹ ਖੁਸ਼ ਨਹੀਂ ਸੀ, ਸੋ ਉਹ ਉਸ ਤੋਂ ਦੂਰ ਰਹੀ,
In želel je, da ga zadene prokletstvo, in ni se veselil blagoslova, temuč, da naj bode daleč od njega.
18 ੧੮ ਅਤੇ ਉਹ ਨੇ ਫਿਟਕਾਰ ਨੂੰ ਆਪਣੇ ਬਸਤਰ ਵਾਂਗੂੰ ਪਾਇਆ ਹੋਇਆ ਸੀ, ਅਤੇ ਉਹ ਪਾਣੀ ਵਾਂਗੂੰ ਉਹ ਦੇ ਅੰਦਰ, ਅਤੇ ਉਹ ਦੀਆਂ ਹੱਡੀਆਂ ਵਿੱਚ ਤੇਲ ਵਾਂਗੂੰ ਸਮਾਈ ਹੋਈ ਸੀ।
Da se obleče s prokletstvom, kakor z oblačilom svojim, in da vnide kakor voda vanj, in kakor olje v kosti njegove
19 ੧੯ ਉਹ ਉਸ ਲਈ ਉਸ ਲੀੜੇ ਵਾਂਗੂੰ ਹੋ ਜਾਵੇ ਜਿਹ ਦੇ ਨਾਲ ਉਹ ਆਪਣੇ ਆਪ ਨੂੰ ਢੱਕੇ, ਤੇ ਉਸ ਪੇਟੀ ਵਾਂਗੂੰ ਜਿਹ ਦੇ ਨਾਲ ਉਹ ਆਪਣੀ ਕਮਰ ਕੱਸਦਾ ਰਹੇ!
Pridi mu, kakor sè suknjo naj se ogrinja, in kakor s pasom naj se opasuje z njim vedno.
To bodi plačilo nasprotujočih meni od Gospoda, in njih, kateri hudo govoré zoper dušo mojo.
Ti pa, o Gospod, izkazuj mi milost zavoljo imena svojega, ker je dobra milost tvoja, reši me.
Ker ubožen sem in potreben, in srce moje je prebodeno sredi mene.
Kakor senca, ko se nagiblje, odhajati sem primoran; kakor kobilico me podé.
Kolena moja se šibé od posta, in meso moje hujša, ker je pošla debelost.
Vrhu tega sem jim jaz v zasramovanje; ko me vidijo, majó z glavo svojo.
Pomagaj mi, o Gospod, Bog moj, reši me po milosti svoji.
Spoznajo naj, da je ta roka tvoja, da si ti, Gospod, to storil.
Preklinjajo naj, ti blagoslavljaj; ko se osramoté, kateri so vstali, veseli se naj hlapec tvoj.
Z nečastjo naj se odenejo nasprotniki moji, in ogrnejo se naj kakor s plaščem sè sramoto svojo.
Slavil bodem močno z usti svojimi Gospoda, in sredi mnogih bodem ga hvalil.
Ker stoji na desni siromaku, da ga reši njih, ki mu odsojajo življenje.
