< Iyyoob 4 >
1 Eliifaaz namichi Teemaan sun akkana jedhee deebise:
Tad prozbori Elifaz Temanac i reče:
2 “Yoo namni tokko sitti dubbachuu yaale, ati ni komattaa? Garuu eenyutu dubbachuu dhiisa?
“Možeš li podnijeti da ti progovorim? Ali tko se može uzdržat' od riječi!
3 Ati akka nama baayʼee barsiifte, akka harka dadhabaa illee jajjabeessite yaadadhu.
Eto, mnoge ljude ti si poučio, okrijepio si iznemogle mišice;
4 Dubbiin kee warra gatantaran gargaaree dhaabeera; atis jilba laafe jabeessiteerta.
riječju svojom klonule si pridizao, ojačavao si koljena klecava.
5 Amma garuu rakkinni sirra gaʼe; atis abdii kutatteerta; rakkinni si miidheera; atis rifatteerta;
A kad tebe stiže, klonuo si duhom, na tebe kad pade, čitav si se smeo!
6 Waaqa sodaachuun kee irkoo kee, qajeelinni karaa keetiis abdii kee mitii?
Zar pobožnost tvoja nadu ti ne daje, neporočnost tvoja životu ufanje?
7 “Ammas yaadadhu; namni qulqulluun takkumaa badee beekaa? Qajeelonni eessatti badanii beeku?
TÓa sjeti se: nevin - propade li kada? Kada su zatrti bili pravednici?
8 Akka ani hubadhetti warri waan hamaa qotatan, kanneen waan hamaa facaasanis isuma haammatu.
Iz iskustva zborim: nesrećom tko ore i nevolju sije, nju će i požeti.
9 Isaanis hafuura Waaqni isaanitti baafatuun badu; hafuuraa dheekkamsa isaaniitiinis ni barbadeeffamu.
Od daha Božjega oni pogibaju, na gnjevni mu disaj nestaju sa zemlje.
10 Leenci ni aada; ni gururiʼas; ilkaan leenca saafelaa garuu ni caccaba.
Rika lavlja, urlik leopardov krše se k'o zubi u lavića.
11 Leenci jabaan waan adamsu dhabee ni duʼa; ilmaan leenca dhaltuus ni bittinnaaʼu.
Lav ugiba jer mu nesta plijena, rasuli se mladi lavičini.
12 “Dubbiin tokko icciitiidhaan naa fidame; gurri koos asaasa isaa dhagaʼe.
Tajna riječ se meni objavila, šapat njen je uho moje čulo.
13 Abjuu halkanii sodaachisaa keessa, yommuu hirribni cimaan nama qabatutti,
Noću, kada snovi duh obuzmu i san dubok kad na ljude pada,
14 sodaa fi hollachuun na qabatee lafee koo hunda raase.
strah i trepet mene su svladali, kosti moje žestoko se stresle.
15 Hafuurri luffi jedhee fuula koo dura darbe; rifeensi dhagna koos kaʼee dhaabate.
Dah mi neki preko lica prođe, digoše se dlake na mom tijelu.
16 Innis ni dhaabate; ani garuu inni maal akka taʼe hubachuu hin dandeenye. Fakkiin tokko ija koo dura dhaabate; anis sagalee tasgabbii kan akkana jedhu tokkon dhagaʼe:
Stajao je netko - lica mu ne poznah - ali likom bješe pred očima mojim. Posvuda tišina; uto začuh šapat:
17 ‘Namni duʼa hin oolle, Waaqa caalaa qajeelaa taʼuu dandaʼaa? Namni Uumaa isaa caalaa qulqulluu taʼuu dandaʼaa?
'Zar je smrtnik koji pred Bogom pravedan? Zar je čovjek čist pred svojim Stvoriteljem?
18 Waaqni tajaajiltoota isaa hin amanatu; ergamoota isaas balleessaa isaaniitiin ni gaafata;
Ni slugama svojim više ne vjeruje, i anđele svoje za grijeh okrivljuje -
19 yoos warri manneen suphee keessa jiraatan, warri hundeen isaanii biyyoo taʼe, warri bilii caalaa burkutaaʼan immoo akkam haa taʼan ree?
kako ne bi onda goste stanova glinenih kojima je temelj u prahu zemaljskom. Gle, kao moljce njih sveudilj satiru:
20 Isaan ganamaa fi galgala gidduutti burkutaaʼu; tasumas bara baraan ni badu.
od jutra do mraka u prah pretvore, nestaju zasvagda - nitko i ne vidi.
21 Akka isaan ogummaa malee duʼaniif funyoon dunkaana isaanii hin luqqifamnee?’
Iščupan je kolčić njihova šatora, pogibaju skoro, mudrost ne spoznavši.'