Masese 11
1 Bimekelo kilo ya lokuta ezali lokola makambo ya nkele na miso ya Yawe, kasi kilo ya sembo ezali elengi na miso na Ye.
Netočna tehtnica je ogabnost Gospodu, toda pravično tehtanje je njegovo veselje.
2 Tango lolendo eyaka, soni mpe eyaka, kasi bwanya ezali elongo na bato oyo bamikitisaka.
Ko prihaja ponos, zatem prihaja sramota, toda s ponižnim je modrost.
3 Boyengebene ya bato ya sembo etambolisaka bango, kasi mayele mabe ya bato oyo batambolaka na boyengebene te ebebisaka bango.
Neokrnjenost iskrenih jih bo usmerjala, toda perverznost prestopnikov jih bo uničila.
4 Bomengo ekolongisa ata moke te na mokolo ya kanda ya Nzambe, kasi bosembo ekangolaka na kufa.
Bogastva ne koristijo na dan besa, toda pravičnost osvobaja pred smrtjo.
5 Bosembo ya moto oyo atambolaka alima ekomisaka nzela na ye sembo, kasi moto mabe akokweya mpo na mabe na ye moko.
Pravičnost popolnega bo vodila njegovo pot, toda zlobni bo padel po svoji lastni zlobnosti.
6 Bosembo ya bato oyo batambolaka alima ekangolaka bango, kasi bato oyo batambolaka na boyengebene te bakweyaka na motambo ya baposa na bango.
Pravičnost iskrenega jih bo osvobodila, toda prestopniki bodo prevarani v svoji lastni porednosti.
7 Soki moto mabe akufi, elikya na ye mpe ekufi; boye, elikya nyonso oyo etiami na bomengo na ye mpe ekufi.
Kadar zloben človek umre, bo njegovo pričakovanje propadlo, in upanje nepravičnih ljudi propada.
8 Moto ya sembo akokangolama na pasi, mpe moto mabe akomona pasi na esika ya moto ya sembo.
Pravični je osvobojen iz stiske, zlobni pa prihaja namesto njega.
9 Moto ya mbindo abebisaka moninga na ye na maloba ya monoko na ye, kasi boyebi ekokangola bato ya sembo.
Hinavec s svojimi usti uničuje svojega bližnjega, toda zaradi spoznanja bo pravični osvobojen.
10 Tango bato ya sembo bapambolamaka, engumba esepelaka; mpe tango moto mabe akufaka, bato bagangaka na esengo.
Kadar gre dobro pravičnim, se mesto razveseljuje; kadar zlobni propadajo, pa je vriskanje.
11 Engumba etongamaka na nzela ya mapamboli ya bato ya sembo, kasi ebebisamaka na nzela ya monoko ya bato mabe.
Z blagoslovom iskrenega je mesto povišano, toda premagano je z usti zlobnega.
12 Moto oyo atiolaka moninga na ye azangi mayele, kasi moto ya mayele avandaka kimia.
Kdor je brez modrosti, prezira svojega bližnjega, toda razumevajoč človek ohranja svoj mir.
13 Moto oyo aswanaka abimisaka basekele, kasi moto oyo azali na molimo ya sembo abombaka basekele.
Tožljivec razodeva skrivnosti, toda kdor je zvestega duha, prikriva zadevo.
14 Mpo na kozanga koyeba kokamba, ekolo ekokweya; kasi lobiko ezali kati na motango ebele ya bapesi toli.
Kjer ni nasveta, ljudstvo pada, toda v množici svetovalcev je varnost.
15 Moto oyo abetaka tolo mpo na kondima baniongo ya mopaya akomona solo pasi, kasi moto oyo aboyaka kozwa bikateli akozala na kimia.
Kdor je pôrok za tujca, se bo kesal za to in kdor sovraži poroštvo, je zanesljiv.
16 Mwasi ya malamu azwaka lokumu, mpe bato ya makasi bazwaka bomengo.
Milostljiva ženska ohranja čast, močni ljudje ohranjajo bogastva.
17 Moto oyo asalelaka bato bolamu amisalelaka nde bolamu, kasi moto na kanza amimonisaka pasi.
Usmiljen človek dela dobro svoji lastni duši, toda kdor je krut, nadleguje svoje lastno meso.
18 Moto mabe asalaka mosala na lokuta, kasi moto oyo alonaka na bosembo akozwa lifuti ya malonga.
Zlobnež počne varljivo delo, toda tistemu, ki seje pravičnost, bo plačilo zanesljivo.
19 Lokola bosembo ememaka na bomoi, moto oyo alandaka nzela ya mabe alandaka nde nzela ya kufa.
Kakor se pravičnost nagiba k življenju, tako kdor zasleduje zlo, to zasleduje do svoje lastne smrti.
20 Bato ya kilikili bazalaka nkele na miso ya Yawe, kasi bato oyo bazangi pamela basepelisaka Ye.
Tisti, ki so kljubovalnega srca, so ogabnost Gospodu, toda tisti, ki so na svoji poti iskreni, so njegovo veselje.
21 Moto mabe akosambisama solo, kasi bakitani ya bayengebene bakokangolama.
Čeprav se roka rokuje z roko, zlobni ne bodo nekaznovani, toda seme pravičnih bo osvobojeno.
22 Mwasi ya kitoko, kasi azangi mayele, azali lokola lopete ya wolo na zolo ya ngulu.
Kakor dragocenost iz zlata v svinjskem rilcu, tako je lepa ženska brez preudarnosti.
23 Baposa ya moto ya sembo esukaka kaka malamu, nzokande elikya ya moto mabe ezelaka kaka kanda ya Nzambe.
Želja pravičnega je samo dobro, toda pričakovanje zlobnega je bes.
24 Moto oyo akabaka na motema malamu azwaka mingi koleka, mpe moto oyo abombaka kaka akomaka mobola.
Tam je, ki razsipa in še povečuje in tam je, ki zadržuje več, kot je primerno, toda to nagiba k revščini.
25 Moto oyo akabaka akokoma na bomengo; mpe moto oyo apesaka bato mosusu mayi, ye mpe bakopesa ye mayi.
Velikodušna duša bo postala premožna in kdor napaja, bo tudi sam napojen.
26 Moto oyo abombaka ble, bato bakolakela ye mabe; kasi lipamboli ezali epai na moto oyo akoteka yango.
Kdor zadržuje žito, ga bo ljudstvo preklelo, toda blagoslov bo na glavi tistega, ki ga prodaja.
27 Moto oyo alukaka kosala bolamu akozwa ngolu, kasi pasi ekomelaka moto oyo alukaka kosala mabe.
Kdor marljivo išče dobro, dosega naklonjenost, toda kdor išče vragolijo, bo ta prišla k njemu.
28 Moto oyo atiaka elikya na bomengo na ye akokweya, kasi bayengebene bakozala kitoko lokola makasa ya sika.
Kdor zaupa v svoja bogastva, bo padel, toda pravični bo cvetel kakor mladika.
29 Moto oyo akotisaka mobulu kati na ndako na ye akozwa mopepe lokola libula, mpe moto oyo azangi mayele akokoma mowumbu ya moto ya bwanya.
Kdor nadleguje svojo lastno hišo, bo podedoval veter in bedak bo služabnik modremu v srcu.
30 Mbuma ya moto ya sembo ezali nzete ya bomoi, mpe moto ya bwanya abengaka bato pene na ye.
Sad pravičnega je drevo življenja in kdor pridobiva duše, je moder.
31 Soki moto ya sembo azwaka litomba na ye awa na mokili, ekozala boni mpo na moto mabe mpe mosumuki?
Glej, pravični bo poplačan v zemlji, koliko bolj zlobni in grešnik.
