Isaia 4

1 Na rĩrĩ, mũthenya ũcio andũ-a-nja mũgwanja makaanyiita mũndũ mũrũme ũmwe, mamwĩre atĩrĩ, “Tũrĩrĩĩaga irio ciitũ ithuĩ ene, na twĩheage nguo; no ũreke twĩtanagio nawe. Twehererie thoni ciitũ!”

Na ta dan bo sedem žensk prijelo enega moškega, rekoč: »Jedle bomo svoj kruh in nosile svoje obleke; samo dovoli nam biti klicane po tvojem imenu, da odvzameš našo grajo.«

2 Mũthenya ũcio Thuuna ya Jehova nĩĩgathakara na ĩgĩe riiri, namo maciaro ma bũrũri ũcio magaakorwo marĩ mega, na marĩ mwĩraho na riiri wa arĩa magaakorwo marĩ matigari kũu Isiraeli!

Na tisti dan bo Gospodova mladika krasna in veličastna in sad zemlje bo odličen in ljubek za tiste, ki so pobegnili iz Izraela.

3 Na rĩrĩ, nĩgũgakinya atĩrĩ, andũ arĩa magaatigwo Zayuni, na arĩa magaakorwo matigaire Jerusalemu, mageetagwo atheru, nao nĩ arĩa othe maandĩkĩtwo na magaathĩrĩrwo gũtũũra muoyo kũu Jerusalemu.

Zgodilo se bo, da bo tisti, ki je ostal na Sionu in ki ostaja v Jeruzalemu, imenovan svet, celó vsak, kdor je zapisan med živimi v Jeruzalemu,

4 Mwathani nĩagathambia gĩko kĩrĩa kĩũru kĩa andũ-a-nja a Zayuni; nĩagatheria Jerusalemu marooro ma thakame arĩ na roho wa gũtuanĩra ciira o na roho wa gũcina na mwaki.

ko bo Gospod izmil umazanijo sionskih hčera in očistil kri [prestolnice] Jeruzalem iz njene srede, z duhom sodbe in z duhom gorenja.

5 Ningĩ Jehova nĩagatũma itu rĩa ndogo rĩgĩe kũndũ guothe mũthenya kũrĩa gũikarĩtwo nĩ andũ kĩrĩma-inĩ kĩu gĩa Zayuni, na atũme kũrĩa kũnganĩtwo gwakane rũrĩrĩmbĩ rwa mwaki ũtukũ; igũrũ rĩa riiri ũcio wothe gũgaakorwo taarĩ hema.

In Gospod bo nad vsakim prebivališčem gore Sion in nad njenimi zbori ustvaril oblak in dim podnevi in svetlikanje plamenečega ognja ponoči, kajti nad vso slavo bo obramba.

6 Ĩgaatuĩka ta gĩthũnũ gĩa kũrehe kĩĩruru gĩa kwĩgitia kuuma kũrĩ ũrugarĩ wa mũthenya, na handũ ha kũũrĩra na ha kwĩgitia kuuma kũrĩ kĩhuhũkanio kĩa rũhuho na kĩa mbura.

Tam bo šotorsko svetišče za senco podnevi pred vročino, za prostor zatočišča in za skrivališče pred viharjem in dežjem.