Lododowo 15
1 Nyaŋuɖoɖo kple gbe bɔbɔe tsia dziku nu, ke nyagbɔgblɔ kple gbedaɖeame nana dɔmedzoe flana.
Mil odgovor bes obrača stran, toda boleče besede razvnamejo jezo.
2 Nunyalawo ƒe aɖe ɖea gɔmesese fiana, gake bometsinyawo dona tso bometsila nu glẽglẽglẽ.
Jezik modrega pravilno uporablja spoznanje, toda usta bedakov izlivajo nespametnost.
3 Yehowa ƒe ŋkuwo le afi sia afi eye eƒe ŋkuwo le ame vɔ̃ɖiwo kple ame nyuiwo siaa ŋu.
Gospodove oči so na vsakem kraju, opazujejo zlo in dobro.
4 Aɖe si hea dɔyɔyɔ vɛ la nye agbeti, ke alakpaɖe gbãa gbɔgbɔ gudugudugudu.
Zdrav jezik je drevo življenja, toda perverznost v njem je vrzel v duhu.
5 Bometsila doa vlo fofoa ƒe amehehe, ke ame si xɔa ɖɔɖɔɖo la, nunyalae.
Bedak prezira poučevanje svojega očeta, toda kdor upošteva opomin, je razsoden.
6 Kesinɔnu gã aɖe nɔa aƒe me na nunyala, ke ame vɔ̃ɖiwo ƒe hokpɔkpɔ hea dzɔgbevɔ̃e vɛ na wo.
V hiši pravičnega je velik zaklad, toda v poplačilih zlobnega je težava.
7 Nunyalawo ƒe nuyiwo kakaa sidzedze, ke mele alea le bometsilawo ƒe dzi me o.
Ustnice modrega razpršujejo znanje, toda srce nespametnega ne dela tako.
8 Yehowa léa fu ame vɔ̃ɖiwo ƒe vɔsa, ke dzɔdzɔetɔwo ƒe gbedodoɖa dzea eŋu.
Klavna daritev zlobnega je Gospodu ogabnost, toda molitev iskrenega je njegovo veselje.
9 Yehowa léa fu ame vɔ̃ɖiwo ƒe mɔ, ke elɔ̃a ame siwo tia dzɔdzɔenyenye yome la ƒe mɔ.
Pot zlobnega je Gospodu ogabnost, toda ljubi tistega, ki sledi pravičnosti.
10 Tohehe sesẽ le ame si tra le mɔ dzi la lalam eye ame si lé fu ɖɔɖɔɖo la aku.
Grajanje je nadležno tistemu, ki zapušča pot, in kdor sovraži opomin, bo umrl.
Pekel in uničenje sta pred Gospodom, koliko bolj potem srca človeških otrok? (Sheol h7585)
12 Fewuɖula tsri nyagbename eya ta mabia aɖaŋu le nunyalawo gbɔ o.
Posmehljivec nima rad tistega, ki ga graja niti ne bo šel k modremu.
13 Dzi si me dzidzɔ le la nana mo klẽna, gake dzi si le veve sem la gbãa gbɔgbɔ gudugudugudu.
Veselo srce dela vedro obličje, toda s srčno bridkostjo je duh zlomljen.
14 Dzi si si sidzedze su la dia gɔmesese gake bometsitsi zua nuɖuɖu na bometsila ƒe nu.
Srce tistega, ki ima razumevanje, išče spoznanje, toda usta bedakov se hranijo na nespametnosti.
15 Ame siwo wole fu wɔmii la ƒe ŋkekewo katã nye vɔ̃ gake dzi si me dzidzɔ le la tua aglo atraɖii.
Vsi dnevi prizadetega so zli, toda kdor je veselega srca ima nenehno praznovanje.
16 Nu sue si ŋu Yehowavɔvɔ̃ kpe ɖo la nyo wu kesinɔnu geɖe si ŋu dzimaɖeɖi le.
Bolje je malo s strahom Gospodovim, kakor velik zaklad in težave s tem.
17 Amagbenuɖuɖu si ŋu lɔlɔ̃ kpe ɖo la nyo wu nyivi dami ɖuɖu si ŋu fuléle kpe ɖo.
Boljša je zelenjavna večerja, kjer je ljubezen, kakor tolst vol in s tem sovraštvo.
18 Dɔmedzoetɔ hea mama vɛ, ke dzigbɔɖitɔ tsia dzre nu.
Srdit človek razvnema prepir, toda kdor je počasen za jezo, pomirja prepir.
19 Ŋuwo le kuviatɔ ƒe mɔ dzi, ke dzɔdzɔetɔ ƒe mɔ nye mɔtata.
Pot lenega človeka je kakor trnova ograja, toda pot pravičnega je narejena preprosto.
20 Viŋutsu nunyala hea dzidzɔ vɛ na fofoa, ke bometsila doa vlo dadaa.
Moder sin razveseljuje očeta, toda nespameten človek prezira svojo mater.
21 Bometsinuwɔwɔ doa dzidzɔ na ame manyanu, ke nugɔmesela léa mɔ ɖeka tsɔna.
Neumnost je radost tistemu, ki je oropan modrosti, toda razumevajoč človek živi pošteno.
22 Ɖoɖowo me gblẽna ne aɖaŋudede meli o, ke ne aɖaŋuɖolawo li fũu la, wokpɔa dzidzedze.
Brez nasveta so nameni razočarani, toda v množici svetovalcev so uveljavljeni.
23 Nyaŋuɖoɖo ɖe nunya me doa dzidzɔ na ame eye aleke nya si wogblɔ le egblɔɣi la mehenyoe o?
Človek ima radost z odgovorom svojih ust in beseda, izgovorjena v pravšnjem obdobju, kako dobro je to!
Pot življenja je modremu zgoraj, da lahko odide od pekla spodaj. (Sheol h7585)
25 Yehowa gbãa dadalawo ƒe aƒe ƒua anyi, ke enana ahosiwo ƒe liƒo nɔa anyi pɛpɛpɛ.
Gospod bo uničil hišo ponosnega, toda uveljavil bo vdovino mejo.
26 Yehowa léa fu ame vɔ̃ɖiwo ƒe tameɖoɖo, ke ame siwo dza la tɔ ya doa dzidzɔ nɛ.
Misli zlobnega so Gospodu ogabnost, toda besede čistega so prijetne besede.
27 Ŋuklẽla hea fukpekpe vaa eƒe aƒe dzi, ke ame si lé fu zãnuxɔxɔ la anɔ agbe.
Kdor je pohlepen dobička, nadleguje svojo lastno hišo, toda kdor sovraži darila, bo živel.
28 Ame dzɔdzɔe ƒe dzi daa eƒe nyaŋuɖoɖowo kpɔ, ke nu vɔ̃ɖi doa go tso ame vɔ̃ɖiwo ƒe nu me bababa.
Srce pravičnega razmišlja, da odgovori, toda usta zlobnega izlivajo zle stvari.
29 Yehowa le adzɔge na ame vɔ̃ɖiwo, ke esea ame dzɔdzɔewo ƒe gbedodoɖa.
Gospod je daleč od zlobnega, toda sliši molitev pravičnega.
30 Mo si kɔ la doa dzidzɔ na dzi, eye nya nyui dea agbe ƒuwo me.
Svetloba oči razveseljuje srce in dober glas dela kosti debele.
31 Ame si ɖoa to mokaname si hea agbe vɛ la, ƒe dzi adze eme le nunyalawo dome.
Uho, ki posluša opomin življenja, ostaja med modrimi.
32 Ame si doa toku amehehe la, doa vlo eɖokui, ke ame si xɔa mokaname la gɔmesese sua esi.
Kdor odklanja poučevanje, prezira svojo lastno dušo, toda kdor posluša opomin, pridobiva razumevanje.
33 Yehowavɔvɔ̃ fiaa nunya ame eye ɖokuibɔbɔ doa ŋgɔ na bubu.
Strah Gospodov je poučevanje modrosti in pred častjo je ponižnost.
