< Psalms 94 >
1 God is Lord of veniauncis; God of veniauncis dide freli.
O mogočni Bog maščevanj, Gospod, o mogočni Bog maščevanj, prisvéti!
2 Be thou enhaunsid that demest the erthe; yelde thou yeldinge to proude men.
Dvigni se, o zemlje sodnik; daj povračilo prevzetnim.
3 Lord, hou longe synneris; hou longe schulen synneris haue glorie?
Doklej prevzetni, Gospod, doklej se bodejo radovali prevzetni?
4 Thei schulen telle out, and schulen speke wickidnesse; alle men schulen speke that worchen vnriytfulnesse.
Ustili se in govorili prevzetno, ponašali se vsi, ki delajo krivico?
5 Lord, thei han maad lowe thi puple; and thei han disesid thin eritage.
Zatirali ljudstvo tvoje, Gospod, in ponižávali tvoje posestvo?
6 Thei killiden a widowe and a comelyng; and thei han slayn fadirles children and modirles.
Morili vdovo in tujca, in ubijali sirote?
7 And thei seiden, The Lord schal not se; and God of Jacob schal not vndurstonde.
Govoreč: Ne vidi Gospod, in ne zapazi Bog Jakobov.
8 Ye vnwise men in the puple, vndirstonde; and, ye foolis, lerne sum tyme.
Čujte, o najneumnejši v ljudstvu, in najnespametnejši, kdaj bodete razumni?
9 Schal not he here, that plauntide the eere; ethere biholdith not he, that made the iye?
Ali on, ki je vsadil uho, ali bi on ne slišal? ali on, ki je naredil oko, ali bi ne videl?
10 Schal not he repreue, that chastisith folkis; which techith man kunnyng?
Ali on, ki pokori narode, ali bi ne grajal; ki uči ljudî modrosti, ali bi ne spoznal?
11 The Lord knowith the thouytis of men; that tho ben veyne.
Gospod pozna misli človeške, da so zgolj ničemurnost.
12 Blessid is the man, whom thou, Lord, hast lerned; and hast tauyt him of thi lawe.
Blagor možu, katerega pokoriš, Gospod; in katerega učiš po zakonu svojem.
13 That thou aswage hym fro yuele daies; til a diche be diggid to the synner.
Da mu pripraviš pokoj od dnî nadloge, ko se koplje krivičnemu jama.
14 For the Lord schal not putte awei his puple; and he schal not forsake his eritage.
Ker Gospod ne zavrže ljudstva svojega, in posestva svojega ne zapusti.
15 Til riytfulnesse be turned in to dom; and who ben niy it, alle that ben of riytful herte.
Temuč noter do pravice se povrne sodba, in za njo vsi, ki so pravega srca.
16 Who schal rise with me ayens mysdoeris; ether who schal stonde with me ayens hem that worchen wickidnesse?
Kdo bi bil vstal záme zoper hudodelnike? kdo bi se bil postavil zame zoper one, ki delajo krivico?
17 No but for the Lord helpide me; almest my soule hadde dwellid in helle.
Ko bi mi ne bil Gospod, polna pomoč, malo da bi ne bilo življenje moje prebivalo v kraji molčanja.
18 If Y seide, My foot was stirid; Lord, thi merci helpide me.
Ko pravim: Omahuje noga moja, milost tvoja, o Gospod, me podpira.
19 Aftir the multitude of my sorewis in myn herte; thi coumfortis maden glad my soule.
Ko so mnoge misli moje pri meni, tolažbe tvoje razveseljujejo dušo mojo.
20 Whether the seete of wickidnesse cleueth to thee; that makist trauel in comaundement?
Ali bi se družil s teboj prestol nadlog, njega, ki me nadleguje zoper postavo?
21 Thei schulen take ayens the soule of a iust man; and thei schulen condempne innocent blood.
Njih, ki se četoma zbirajo proti pravičnega duši, in obsojajo kri nedolžnih?
22 And the Lord was maad to me in to refuyt; and my God was maad in to the help of myn hope.
Dà, Gospod mi je za grad, in Bog moj za skalo mojega pribežališča,
23 And he schal yelde to hem the wickidnesse of hem; and in the malice of hem he schal lese hem, oure Lord God schal lese hem.
On obrača proti njim njih krivico, in njih hudobnost jih pokončuje, pokončuje jih Gospod, naš Bog.