< Psalms 88 >
1 The song of salm, to the sones of Chore, to victorie on Mahalat, for to answere, the lernyng of Heman Ezraite. Lord God of myn helthe; Y criede in dai and nyyt bifore thee.
Pesem in psalm med sinovi Koretovimi, načelniku godbe, da se poje na piščali, ukovit Emana Ezrajičana. O Gospod, Bog blaginje moje, podnevi kličem in ponoči v pričo tebe.
2 Mi preier entre bifore thi siyt; bowe doun thin eere to my preier.
Pred obličje tvoje pridi molitev moja, nagni uho svoje mojemu vpitju.
3 For my soule is fillid with yuels; and my lijf neiyede to helle. (Sheol )
Ker nasitena je z nadlogami duša moja, in življenje moje se bliža grobu. (Sheol )
4 I am gessid with hem that goon doun in to the lake; Y am maad as a man with outen help,
Prištevam se njim, ki gredó v grob; podoben sem možu, katerega zapušča krepost.
5 and fre among deed men. As men woundid slepinge in sepulcris, of whiche men noon is myndeful aftir; and thei ben put awei fro thin hond.
Prištevam se mrtvim, odločen; kakor prebodeni ležeči v grobu, katerih se ne spominjaš več, kateri so uničeni s tvojo roko.
6 Thei han put me in the lower lake; in derke places, and in the schadewe of deth.
Pokladaš me v grob, izmed vseh najglobočji, v najtamnejših, v krajih globokih.
7 Thi strong veniaunce is confermed on me; and thou hast brouyt in alle thi wawis on me.
Nad menoj leži jeza tvoja, dà, z vsemi valovi svojimi, ki me napadajo, pobijaš me presilno.
8 Thou hast maad fer fro me my knowun; thei han set me abhomynacioun to hem silf. I am takun, and Y yede not out;
V stran od mene odvračaš znance moje, daješ me njim v najhujšo gnjusobo; tako zajetega, da pobegniti ne morem.
9 myn iyen weren sijk for pouert. Lord, Y criede to thee; al dai Y spredde abrood myn hondis to thee.
Oko moje žaluje od bridkosti; kličem te, Gospod, ves dan; k tebi razpenjam roke svoje.
10 Whethir thou schalt do merueils to deed men; ether leechis schulen reise, and thei schulen knouleche to thee?
Bodeš-li mrtvim delal dejanje čudovito? ali bodejo mrtvi vstali, da bi te slavili mogočno?
11 Whether ony man in sepulcre schal telle thi merci; and thi treuthe in perdicioun?
Ali bi naj se v grobu oznanjala milost tvoja, zvestoba tvoja v pogubi?
12 Whether thi merueilis schulen be knowun in derknessis; and thi riytfulnesse in the lond of foryetyng?
Ali naj bi se v temini spoznalo čudovito dejanje tvoje, in pravica tvoja v pozabljivosti deželi?
13 And, Lord, Y criede to thee; and erli my preier schal bifor come to thee.
In vendar jaz vpijem, Gospod, k tebi, in vsako jutro te prehiteva molitev moja.
14 Lord, whi puttist thou awei my preier; turnest awei thi face fro me?
Zakaj me zametaš, o Gospod; skrivaš mi obličje svoje?
15 I am pore, and in traueils fro my yongthe; sotheli Y am enhaunsid, and Y am maad low, and disturblid.
Ubožen sem in umrjoč od potresa, strahove tvoje prenašam in sem zbegan,
16 Thi wraththis passiden on me; and thi dredis disturbliden me.
Jeze tvoje gredó čez mé, plašenje tvoje me uničuje.
17 Thei cumpassiden me as watir al dai; thei cumpassiden me togidere.
Obdajajo me kakor vode ves dan; obsezajo me vkup.
18 Thou madist fer fro me a frend and neiybore; and my knowun fro wretchidnesse.
Od mene v stran odvračaš prijatelja in tovariša; znancem svojim sem v tamnem kraji.