John 4
1 Therfor as Jhesu knew, that the Farisees herden, that Jhesu makith and baptisith mo disciplis than Joon,
Ko torej zvé Gospod, da so Farizeji slišali, da Jezus več učencev dobiva in krščuje, nego Janez,
2 thouy Jhesus baptiside not, but hise disciplis, he lefte Judee,
(Da si ravno Jezus sam ni krščeval, nego učenci njegovi, )
3 and wente ayen in to Galilee.
Zapustí Judejo, in odide zopet v Galilejo.
4 And it bihofte hym to passe bi Samarie.
Moral je pa iti skozi Samarijo.
5 Therfor Jhesus cam in to a citee of Samarie, that is seid Sicar, bisidis the place, that Jacob yaf to Joseph, his sone.
Ter pride v mesto Samarijsko, ktero se imenuje Sihar, blizu vasi, ktero je dal Jakob Jožefu sinu svojemu.
6 And the welle of Jacob was there; and Jhesus was weri of the iourney, and sat thus vpon the welle. And the our was, as it were the sixte.
Bil je pa tam studenec Jakobov. Jezus torej, truden od pota, sedel je tako na studencu. Bilo je okoli šeste ure.
7 And a womman cam fro Samarie, to drawe watir. And Jhesus seith to hir, Yyue me drynk.
Kar pride žena iz Samarije zajemat vodo. Velí jej Jezus: Daj mi piti.
8 And hise disciplis weren gon in to the citee, to bie mete.
(Kajti učenci njegovi so bili odšli v mesto, da kupijo živeža.)
9 Therfor thilke womman of Samarie seith to him, Hou thou, `whanne thou art a Jewe, axist of me drynk, that am a womman of Samarie? for Jewis vsiden not to dele with Samaritans.
Pa mu žena Samarijanka reče: Kako moreš ti, ko si Jud, mene, ki sem žena Samarijanka, prositi, naj ti dam piti? (Kajti Judje se ne pečajo s Samarijani.)
10 Jhesus answerde, and seide to hir, If thou wistist the yifte of God, and who `he is, that seith to thee, Yyue me drynk, thou perauenture woldist haue axid of hym, and he schulde haue youun to thee quyk watir.
Jezus odgovorí in jej reče: Ko bi vedela dar Božji, in kdo je ta, ki ti pravi: Daj mi piti! prosila bi ti njega, in dal bi ti žive vode.
11 The womman seith to him, Sire, thou hast not where ynne to drawe, and the pit is deep; wherof thanne hast thou quik watir?
Reče mu žena: Gospodi saj še zajeti nimaš s čim, in vodnjak je globok: odkod imaš torej živo vodo?
12 Whethir thou art grettere than oure fadir Jacob, that yaf to vs the pit? and he drank therof, and hise sones, and hise beestis.
Jeli si ti veči od našega očeta Jakoba, kteri nam je dal vodnjak, in je sam iž njega pil, in sinovi njegovi, in živina njegova?
13 Jhesus answerde, and seide to hir, Eche man that drynkith of this watir, schal thirste efte soone;
Jezus odgovorí in jej reče: Vsak, kdor pije od te vode, ožejal bo zopet.
15 The womman seith to hym, Sire, yyue me this watir, that Y thirste not, nether come hidur to drawe.
Velí mu žena: Gospod! daj mi té vode, da ne bom žejna, in ne bom sèm hodila zajemat.
16 Jhesus seith to hir, Go, clepe thin hosebonde, and come hidir.
Velí jej Jezus: Pojdi, pokliči moža svojega, in pridi sèm.
17 The womman answerde, and seide, Y haue noon hosebonde. Jhesus seith to hir, Thou seidist wel, That Y haue noon hosebonde;
Žena odgovorí in reče: Nimam moža. Reče jej Jezus: Prav si povedala: Nimam moža.
18 for thou hast hadde fyue hosebondis, and he that thou hast, is not thin hosebonde. This thing thou seidist sotheli.
Imela si namreč pet móž; in kogar sedaj imaš, ni mož tvoj: to si po pravici povedala.
19 The womman seith to hym, Lord, Y se, that thou art a prophete.
Reče mu žena: Gospod! vidim, da si prerok.
20 Oure fadris worschipiden in this hil, and ye seien, that at Jerusalem is a place, where it bihoueth to worschipe.
Očetje naši so na tej gori molili; vi pa pravite da je v Jeruzalemu kraj, kjer je treba moliti.
21 Jhesus seith to hir, Womman, bileue thou to me, for the our schal come, whanne nether in this hil, nethir in Jerusalem, ye schulen worschipe the fadir.
Reče jej Jezus: Žena! verjemi mi, da bo prišel čas, in sedaj je, ko ne boste ne na tej gori ne v Jeruzalemu molili očeta.
22 Ye worschipen that ye knowen not; we worschipen that that we knowen; for helthe is of the Jewis.
Vi molite, kar ne véste; mi molimo, kar vémo: kajti zveličanje je od Judov.
23 But the tyme is comun, and now it is, whanne trewe worschiperis schulen worschipe the fadir in spirit and treuthe; for also the fadir sekith suche, that worschipen hym.
Ali prišel bo čas, in sedaj je, ko bodo pravi molilci molili očeta v duhu in resnici: saj oče tudi išče takošnih, da bi ga molili.
24 God is a spirit, and it bihoueth hem that worschipen hym, to worschipe in spirit and treuthe.
Bog je duh; in kteri ga molijo, morajo v duhu in resnici moliti.
25 The womman seith to hym, Y woot that Messias is comun, that is seid Crist; therfor whanne he cometh, he schal telle vs alle thingis.
Reče mu žena: Vem, da bo Mesija prišel (ki se imenuje Kristus); Kedar on pride, oznanil nam bo vse.
26 Jhesus seith to hir, Y am he, that spekith with thee.
Reče jej Jezus: Jaz sem, ki govorim s teboj.
27 And anoon hise disciplis camen, and wondriden, that he spak with the womman; netheles no man seide to hym, What sekist thou, or, What spekist thou with hir?
In na to pridejo učenci njegovi, in začudijo se, da se z ženo pogovarja; vendar pa nobeden ni rekel; Kaj hočeš? ali: Kaj se pogovarjaš ž njo?
28 Therfor the womman lefte hir watir pot, and wente in to the citee, and seide to tho men,
A žena pustí vrč, in odide v mesto, in velí ljudém:
29 Come ye, and se ye a man, that seide to me alle thingis that Y haue don; whether he be Crist?
Pojdite, poglejte človeka, kteri mi je povedal vse, kar sem storila: jeli ni ta Kristus?
30 And thei wenten out of the citee, and camen to hym.
Ter izidejo iz mesta, in pridejo k njemu.
31 In the mene while hise disciplis preieden hym, and seiden, Maistir, ete.
Med tem so ga pa učenci njegovi prosili, govoreč: Rabi, jej!
32 But he seide to hem, Y haue mete to ete, that ye knowen not.
On jim pa reče: Jaz imam jed, da jém, za ktero vi ne véste.
33 Therfor disciplis seiden togidir, Whether ony man hath brouyt him mete to ete?
Učenci so se torej pomenkovali med seboj: Je li mu je kdo prinesel jesti?
34 Jhesus seith to hem, My mete is, that Y do the wille of hym that sente me, that Y perfourme the werk of hym.
Reče jim Jezus: Moja jed je, da izpolnjujem voljo tega, kteri me je poslal, in dodelam njegovo delo.
35 Whether ye seien not, that yit foure monethis ben, and rype corn cometh? Lo! Y seie to you, lifte vp youre iyen, and se ye the feeldis, for now thei ben white to repe.
Ne pravite li vi, da še štiri mesece, pa bo prišla žetev? Glej, pravim vam, povzdignite oči svoje, in poglejte njive, kako užé rumené za žetev.
36 And he that repith takith hire, and gaderith fruyt in to euerlastynge lijf; that bothe he that sowith, and he that repith, haue ioye togidere. (aiōnios g166)
In kdor žanje, prejema plačilo, in zbira sad za večno življenje: da se radujeta oba ob enem, kdor seje in kdor žanje. (aiōnios g166)
37 In this thing is the word trewe, for anothir is that sowith, and anothir that repith.
Kajti v tem je beseda resnična, da je drugi, kteri seje, in drugi, kteri žanje.
38 Y sente you to repe, that that ye `haue not trauelid; `othere men han trauelid, and ye han entrid `in to her trauels.
Jaz sem vas poslal žet, česar vi niste obdelali; drugi so obdelali, in vi ste v njihovo delo prišli.
39 And of that citee many Samaritans bileueden in hym, for the word of the womman, that bare witnessyng, That he seide to me alle thingis that Y haue don.
Iz tega mesta jih je veliko verovalo va-nj od Samarijanov, za voljo besede žene, ktera je pričala: Povedal mi je vse, kar sem storila.
40 Therfor whanne Samaritans camen to hym, thei preieden hym to dwelle there; and he dwelte there twey daies.
Ko pridejo torej Samarijani k njemu, prosili so ga, naj ostane pri njih; in ostal je tam dva dní.
41 And many mo bileueden for his word,
In veliko več jih je verovalo za voljo njegove besede.
42 and seiden to the womman, That now not for thi speche we bileuen; for we han herd, and we witen, that this is verili the sauyour of the world.
A ženi so pravili: Sedaj ne verujemo več za voljo tvoje besede, ker smo sami slišali, in vémo, da je ta resnično zveličar sveta Kristus.
43 And aftir twei daies he wente out fro thennus, and wente in to Galilee.
Po teh dveh dnéh pa izide odtod, in odide v Galilejo.
44 And he bar witnessyng, that a profete in his owne cuntre hath noon onour.
Kajti Jezus sam je pričal, da prerok v svojej domovini nima časti.
45 Therfor whanne he cam in to Galilee, men of Galilee resseyueden hym, whanne thei hadden seyn alle thingis that he hadde don in Jerusalem in the feeste dai; for also thei hadden comun to the feeste dai.
Ko pa pride v Galilejo, sprejmó ga Galilejci, kteri so bili videli vse, kar je storil v Jeruzalemu na praznik; kajti tudi oni so bili prišli na praznik.
46 Therfor he cam eftsoone in to the Cane of Galile, where he made the watir wiyn. And `a litil kyng was, whos sone was sijk at Cafarnaum.
In zopet pride Jezus v Kano Galilejsko, kjer je bil premenil vodo v vino. In bil je neki kraljev človek, kogar sin je bolen bil v Kapernaumu.
47 Whanne this hadde herd, that Jhesu schulde come fro Judee in to Galilee, he wente to hym, and preiede hym, that he schulde come doun, and heele his sone; for he bigan to die.
Ta, slišavši, da je prišel Jezus iz Judeje v Galilejo, odide k njemu, in prosil ga je, naj snide in mu uzdravi sina: imel je namreč umreti.
48 Therfor Jhesus seide to him, But ye se tokenes and grete wondris, ye bileuen not.
Reče mu torej Jezus: Če znamenj in čudežev ne vidite, ne verujete.
49 The litil kyng seith to hym, Lord, come doun, bifor that my sone die.
Velí mu kraljev človek: Gospod! snidi, dokler ni umrl otrok moj.
50 Jhesus seith to hym, Go, thi sone lyueth. The man bileuede to the word, that Jhesus seide to hym, and he wente.
Reče mu Jezus: Pojdi! sin tvoj je živ. In veroval je človek besedi, ktero mu je Jezus rekel, in šel je.
51 And now whanne he cam doun, the seruauntis camen ayens hym, and telden to hym, and seiden, That his sone lyuede.
A ko je še šel, srečajo ga hlapci njegovi, in sporočé, govoreč: Sin tvoj je živ.
52 And he axide of hem the our, in which he was amendid. And thei seiden to hym, For yistirdai in the seuenthe our the feuer lefte him.
In vpraša jih za uro, obklej mu je odleglo. In rekó mu: Včeraj ob sedmih ga je pustila mrzlica.
53 Therfor the fadir knewe, that thilke our it was, in which Jhesus seide to hym, Thi sone lyueth; and he bileuede, and al his hous.
Tedaj spozná oče, da tisto uro, ko mu je Jezus rekel: Sin tvoj je živ. In veroval je on in vsa hiša njegova.
54 Jhesus dide eft this secounde tokene, whanne he cam fro Judee in to Galilee.
Ta zopet, drugi čudež, storil je Jezus, ko je prišel iz Judeje v Galilejo.
